Zakaj pred spanjem trznemo

Ravno tonemo v spanec, ko nam nenadoma trzne noga, roka ali kar celotno telo. Včasih imamo ob tem občutek, kot da padamo, zato se sunkovito prebudimo. Gre za tako imenovane hipnične sunke oziroma hipnagogične trzljaje, ki naj bi jih vsaj občasno doživelo do 70 odstotkov ljudi. V večini primerov so povsem normalen in nenevaren pojav.

Hipnični sunek je nenadno, kratko in nehoteno krčenje ene ali več mišic, ki se pojavi predvsem med prehodom iz budnosti v spanec. Medicinsko spada med oblike mioklonusa – hitrih, nehotenih mišičnih sunkov. Podoben primer je denimo kolcanje.

Kaj natančno sproži hipnični sunek, še ni povsem pojasnjeno. Ena od razlag je povezana s prehodom v spanec. Ko se začnemo sproščati, se mišična napetost zmanjšuje, dihanje se umirja in telo prehaja iz budnosti v lahek spanec. Po eni od teorij naj bi možgani nenadno sproščanje mišic včasih napačno zaznali kot izgubljanje ravnotežja oziroma padec in sprožili hiter mišični odziv.

Odhod v posteljo ob vedno isti uri je pomemben. FOTO: Law Ho Ming/Getty Images

Novejši pregledi raziskav kažejo, da je razlaga verjetno nekoliko bolj zapletena. Hipnični sunki naj bi bili povezani z nestabilnim prehodom živčnega sistema med budnostjo in spanjem, ko se delovanje možganskih omrežij hitro spreminja. Strokovnjaki domnevajo, da lahko sunkovit signal nastane v globljih predelih živčevja, med drugim v možganskem deblu, in se nato prenese do mišic. Pregled nevrofizioloških spoznanj iz leta 2024 hipnične sunke opisuje kot normalen del procesa uspavanja, ki se lahko pojavi pri zdravih ljudeh vseh starosti.

Trzljaj pogosto spremlja občutek padanja. Nekateri tik pred sunkom doživijo občutek strahu, blisk svetlobe ali drug kratek čutni pojav. Strokovna literatura opisuje celo primere, ko človeku ob sunku za trenutek začne hitreje biti srce ali se spremeni ritem dihanja. To kaže, da pri pojavu ne sodelujejo le mišice, ampak se lahko za trenutek aktivira tudi avtonomni živčni sistem, ki uravnava srčni utrip in dihanje.

Pred spanjem se umirimo

Hipnični sunki se ne pojavljajo vedno enako pogosto. Utrujenost, pomanjkanje spanja in stres jih lahko okrepijo, med možnimi sprožilci pa strokovnjaki omenjajo tudi kofein, nikotin in druge stimulanse. Če smo torej več dni slabo spali, čez dan spili veliko kave in se v posteljo odpravili povsem izčrpani, je več možnosti, da nas bo tik pred spanjem nenadoma streslo.

Ne pojavljajo se vedno enako pogosto. FOTO: D3sign/Getty Images

Zanimiva so tudi opažanja o zdravilih. Leta 2025 so raziskovalci opisali tri primere, pri katerih so se hipnični sunki pojavili oziroma okrepili ob jemanju antidepresiva escitaloprama. Gre za posamezne primere, zato iz njih ni mogoče sklepati, da bodo ta zdravila trzljaje povzročila pri večini ljudi. Če pa se močno trzanje začne kmalu po uvedbi novega zdravila ali spremembi odmerka, je to treba omeniti zdravniku, zdravil ne prenehamo jemati na lastno pest.

Če nas trzanje moti, lahko najprej poskusimo z zelo preprostimi ukrepi: redno hodimo spat, poskrbimo za dovolj spanja, zmanjšamo uživanje kofeina predvsem v drugi polovici dneva in pred spanjem umirimo tempo. Nekaj dni opazujemo, kdaj se sunki pojavljajo; če so pogostejši po neprespani noči, zelo stresnem dnevu ali večji količini kave, smo morda našli svoj sprožilec.

Strokovnjaki priporočajo, da se tik pred spanjem izogibamo zelo intenzivni telesni vadbi. To ne pomeni, da je večerna rekreacija slaba, temveč da lahko zelo naporna vadba tik pred odhodom v posteljo pri nekaterih ljudeh dodatno vzdraži živčni sistem.

Če postanejo trzljaji zelo pogosti, se pojavljajo tudi, ko smo povsem budni, se ponavljajo ponoči ali nam preprečujejo, da bi normalno zaspali, se posvetujmo z zdravnikom. Pregled je smiseln, ko nas nehoteni gibi redno prebujajo, povzročajo strah pred spanjem ali postajajo vse pogostejši.