

Najprej se pojavi boleča rdeča pika. FOTO: P_saranya/Getty Images

Usta izpiramo večkrat na dan. FOTO: Fizkes/Getty Images

Živila, kot je sir, pospešijo nastanek. FOTO: Deagreez/Getty Images



Afta je boleča, odprta rana v ustih, ki se pogosto pojavi na notranji strani lic, ustnic, na jeziku, zgornji površini ust ali na dnu dlesni. Gre za belo ali rumeno razjedo, obdano z rdečim robom, ki lahko povzroča precejšnje nelagodje pri prehranjevanju, pitju in govorjenju. Pogosto so povezane z virusnimi okužbami in težavami z imunskim sistemom. Sprožijo jih lahko tudi dejavniki, kot so poškodbe ustne votline zaradi zobozdravstvenih posegov, grobo čiščenje zob ali nenamerni ugrizi v jezik ali lice. Demografski podatki kažejo, da so pogostejše pri ženskah in se lahko pojavljajo družinsko, kar nakazuje na morebitno genetsko komponento. Največkrat se pojavijo v zgodnji mladosti in se nato pojavljajo vse življenje.
Njihov nastanek spodbuja uživanje določene hrane in pijače, med drugim kisla in začinjena hrana, kofein, jajca, sir, arašidi in mandlji. Včasih jih povzroči prehrana, ki ji primanjkuje vitamina B 12, cinka, folata (folne kisline) ali železa. Lahko so alergijski odziv na določene bakterije v ustih. Povzroča jih tudi Helicobacter pylori. Pri nekaterih nastanejo zaradi hormonskih sprememb med menstruacijo, kriv je lahko čustveni stres.
Bolečina običajno izzveni v 7–10 dneh.
Sprva gre za boleče rdeče pike ali izbokline, nato pa se razvijejo v odprte razjede z belim ali rumenim centrom. Ko se začnejo celiti, lahko postanejo sive. Manj pogosti simptomi vključujejo hujšo bolečino in daljše obdobje celjenja, zlasti pri večjih razjedah. Bolečina običajno izzveni v 7–10 dneh, popolno celjenje traja od enega do treh tednov, hujši primeri včasih še dlje.

Afte delimo na manjše, večje in herpetiformne. Najpogostejše so manjše, običajno imajo premer manj kot en centimeter, zacelijo se v nekaj tednih brez brazgotin. Večje so običajno večje od enega centimetra, izjemno boleče in pogosto pustijo brazgotine. Celjenje lahko traja več mesecev. Herpetiformne afte so redke; namesto ene same rane se pogosto združijo drobne točkaste rane. Ta vrsta se zaceli v približno dveh tednih in običajno ne povzroča brazgotin.
Zdravimo jih z zdravili brez recepta ali na recept za lajšanje simptomov. Pomagajo ustne vodice brez alkohola, zdravnik lahko predpiše kortikosteroidna mazila ali kortikosteroide v obliki tablet. V nekaterih primerih pomagajo vitamini ali prehranska dopolnila, če so afte povezane s prehransko pomanjkljivostjo. Pri hudih primerih lahko zdravnik priporoči lasersko terapijo ali elektrokavterizacijo; to lahko odstrani mikrobe na predelu, zmanjša bolečino in pospeši celjenje.
Pogostejše so pri ženskah.
Sami lahko ublažimo bolečino z izpiranjem ust s slano vodo. Pomaga tudi, če z vatirano palčko nanesemo mešanico, ki je sestavljena iz enakih delov vode in vodikovega peroksida. Pazimo, da vodikovega peroksida ne pogoltnemo.

Afte so lahko znak resnejših stanj in bolezni, kot so celiakija, vnetne črevesne bolezni (npr. crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis) ter okužba z virusom HIV oziroma aids. Pojavijo se tudi pri okvarjenem imunskem sistemu, ki napada zdrave celice v ustih namesto patogenov, kot so virusi in bakterije.