Zala je dala očetu Marku, ki je trpel za levkemijo, novo življenje

»Prvič mi je postalo težko, ko sem se po tednu dni preiskav v celjski bolnišnici v resnici zavedel, da sem težko bolan. Potem pa mi je bilo težko poklicati ženo Marjeto, da bi ji povedal za diagnozo – da imam vrsto levkemije,« se je včeraj, ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic, spominjal Marko, ki je uspešno prestal presaditev matičnih celic.

Primernega darovalca matičnih celic so zdravniki iskali v domačem registru darovalcev matičnih celic Slovenija Donor, v katerega je zdaj vključenih 2552 ljudi. A nihče ni bil primeren zanj. »Velik šok je bila ugotovitev, da v svetovnem registru, v katerem je 44 milijonov darovalcev, ni primernega darovalca zame,« je razložil Marko: »Nisem vedel, kdaj se bo bolezen poslabšala, nisem vedel, koliko časa imam še na razpolago.« Takrat se je v zgodbo vključila žena Marjeta, ki je spomladi spodbudila vseslovensko akcijo novih vpisov v register Slovenija Donor. Zaradi njene odločenosti, da ne bodo samo čakali, sta se v register vpisala 1602 nova potencialna darovalca. »Ko so ljudje izvedeli, da postopek darovanja matičnih celic ni boleč in zapleten, so se odločili za ta korak. A primernega darovalca za Marka še vedno ni bilo,« je povedala Marjeta. Potem pa so ugotovili, da je primerna darovalka njuna hči Zala, ki je dobesedno dala očetu drugo življenje.

»Od priprav na postopek do postopka darovanja matičnih celic so me vseskozi spremljali in preverjali, ali mi je udobno, tako da je bilo vse skupaj mačji kašelj,« je razložila Zala, ki je zadovoljna, da je lahko pomagala očetu. Zdravnik Primož Poženel, medicinski vodja Registra Slovenija Donor, je poudaril, da je darovanje matičnih celic varno in poteka pod medicinskim nadzorom. Donor jemlje zdravila pet dni, potem pa mu v peturnem postopku iz krvi odvzamejo matične celice – oziroma kri obdelajo kasneje –, tako da je poseg preprost in varen za telo. Telo oziroma kostni mozeg ima neverjetno sposobnost, da v kratkem nadomesti odvzete matične celice. »Pri postopku je bistveno, da darovalec ne škoduje sebi in bolniku, zato temeljito preverimo, ali je zdrav,« je dejal Poženel. Poleg tega vse poteka pod zdravniškim nadzorom in kasneje spremljajo tudi darovalca.

Ob letošnjem svetovnem dnevu darovalcev so še poudarili, da je ta postopek zdravljenja krvnega raka sodobnejši kot presajanje kostnega mozga, ki v očeh javnosti velja za boleč postopek. Klasični postopek uporabijo v enem od skupno 40 primerov zdravljenja na leto, je razložila hematologinja Polona Novak s Kliničnega oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana: »S tem zdravljenjem človek dobi nov imunski sistem, in to je prva imunoterapija, ki učinkuje. Pogoj pa je, da najdemo darovalca. V 99 odstotkih nam ga uspe najti.« Pri iskanju darovalca ni pomembna krvna skupina, ampak človeški levkocitni antigeni oziroma HLA, ki so skupek beljakovin na površini celic, ki pomagajo imunskemu sistemu prepoznati lastne celice in napasti tuje vsiljivce. Lastnosti oziroma značilni tipi HLA se razlikujejo od območja do območja, zato je pomemben slovenski register.

»Vsako leto iz našega registra izbrišemo okoli 500 darovalcev zaradi starosti, a pomembno je, da bazo obnavljamo. Zato vabimo ljudi, da se prijavijo v naš register potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic,« je razložila dr. Sendi Montanič, vodja registra Slovenija Donor. Uspešnost zdravljenja je namreč povezana tudi s starostjo darovalca, saj je večja, če je darovalec mlajši. Običajno donorje iščejo znotraj družine – v 25 odstotkih je to sorojenec –, potem po slovenskem registru in nato še v svetovni bazi 44 milijonov ljudi.