Zaradi zraka lahko zbolimo! Izogibajmo se bližini prometnic, izberimo park ali gozd

O posledicah onesnaženosti zraka na zdravje posameznika najpogosteje govorimo v jesenskem in zimskem obdobju, ko se po dolinah in kotlinah večji del dneva zadržuje gosta megla. A težave so lahko tudi v toplejših delih leta. Samo spomnimo se začetka lanskega junija, ko se je kakovost zraka zelo poslabšala zaradi puščavskega prahu, ki je zajel naše kraje.

Kot je agencija za okolje zapisala v letnem poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2024, je zrak onesnažen predvsem z delci PM10 in PM2,5, benzo(a)pirenom pozimi in prizemnim ozonom poleti. Ugotovitve so pomembne predvsem zaradi znanega dejstva, da je onesnažen zrak poleg podnebnih sprememb glavni dejavnik tveganja za zdravje in okolje. »Razlika med onesnaženostjo v mestih in na podeželju se kaže predvsem v vrsti onesnaževal, njihovi koncentraciji in dolgotrajni izpostavljenosti,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer izpostavijo naslednje ključne razlike. V mestih so onesnaževala, kot so delci PM10 in PM2,5, dušikov dioksid (NO₂), žveplov dioksid (SO₂), ozon (O₃) in ogljikov oksid (CO). Glavni viri teh onesnaževal so promet (izpušni plini), industrija, kurišča (ogrevanje). »Dolgotrajna izpostavljenost tem onesnaževalom povečuje tveganje za hipertenzijo, srčne aritmije, aterosklerozo in srčno kap, možgansko kap ter druge bolezni,« razložijo na NIJZ.

Ravni urbanih onesnaževal so nižje na podeželju, a je tam pogostejši ozon (zlasti v višjih legah) in amonijak (NH₃), ki prihaja iz kmetijskih virov (gnojenje, živinoreja). Na NIJZ pojasnijo, da se delci PM10 lahko na podeželje prenašajo iz mest, zelo pogosto pa tam tudi nastajajo. »Na podeželju je pozimi zaradi kurjenja lesa v individualnih pečeh zrak (zlasti v neprevetrenih dolinah in ob toplotni inverziji) velikokrat močno onesnažen. Tako je pri dolgotrajni izpostavljenosti tudi v tem primeru povečano tveganje zlasti za srčno-žilne bolezni in bolezni dihal.«

Tudi z maskami

Najbolj ranljiva skupina so dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki, naštevajo na NIJZ in poudarjajo, naj ti v dnevih povišane onesnaženosti zraka z omenjenimi delci bivanje na prostem omejijo na čas, ko je onesnaženost v dnevu najnižja. »Izogibajmo se bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod.« Tudi prostore prezračujejo, ko je onesnaženost v dnevu najnižja. »Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre,« dodajajo na NIJZ. Pomembno je, da se v zaprtih prostorih ne kadi in ne prižiga sveč. Ter da smo pozorni na simptome in znake, kot je kašelj ali pomanjkanje sape. »To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati.« V dnevih, ko se napoveduje večje onesnaženje zraka, je dobro sproti spremljati obvestila in napovedi Arsa o kakovosti zraka in slediti objavljenim priporočilom.

Kaj pa nošenje zaščitnih mask na prostem, ko je zrak zelo onesnažen? Na NIJZ pravijo, da delce PM2,5 in večje zadržijo maske z oznako N95 v ZDA, KN95 na Kitajskem ali FFP2 v Evropi. »Našteti tipi mask so najučinkovitejši proti onesnaženju z delci in povzročitelji okužb, ki se prenašajo po zraku,« razložijo. Glede mask iz navadne tkanine pravijo, da te lahko filtrirajo le večje delce prahu, peska, cvetnega prahu, manjših pa ne. »Maske FFP in kirurške maske so iz materiala, ki učinkovito filtrira tudi manjše delce v zraku.«