Zaščitimo sluh

Človek tudi čisto na koncu svojega življenja še vedno ohranja sluh. To je pokazala najnovejša raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, ki so jo raziskovalci opravili s pomočjo naprave EEG. Analizirali so namreč delovanje možganov pri zdravih ljudeh, pri ljudeh v paliativni oskrbi, ko so bili še pri zavesti, in pri pacientih prav tako v paliativni oskrbi, ki se na dražljaje iz okolice niso več odzivali. »V zadnjih urah pred pričakovanim nastopom naravne smrti veliko ljudi preide v fazo neodzivanja,« je razložila vodja raziskave Elizabeth Blundon in dodala, da njihovi zbrani podatki kažejo, kako so se umirajoči možgani, tudi če je šlo za paciente v popolni nezavesti, vse do zadnjih ur pred smrtjo še vedno odzivali na zvoke. Umirajočim pacientom bi tako lahko njihovi svojci s pomočjo zvokov pomagali pri njihovih zadnjih urah življenja oziroma jim pomagali lažje prenašati njihove zadnje trenutke.

Sluh je torej očitno eno od tistih čutil, ki pri človeku vztraja vse do njegovega konca. A marsikdo se do njega za časa življenja obnaša mačehovsko. To pa nikakor ni prav. Raziskave so namreč pokazale, da izguba sluha v srednjih letih povečuje tveganje za razvoj demence v poznejših letih.

Velikokrat se človek sploh ne zaveda, da slabo sliši. Eden od prvih znakov, da bi bilo dobro obiskati zdravnika, je, če vas kaj preseneti na cesti, ker niste slišali. Ali če se vam ob pogovoru z nekom zdi, da momlja. Težavo lahko še vedno odpravite z nošenjem slušnega aparata, ki se ga ne smete sramovati.

Izogibajte se hrupu

In kako že od mladih nog skrbeti za svoj sluh? Prvo pravilo je, da se izogibate hrupu. Na delovnem mestu, v prometu, tudi poslušanju glasne glasbe. Če jo poslušate prek slušalk, naj bo znak, da je preveč na glas, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajte pravilo 60/60: ne poslušajte je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan.

Če želimo čim dlje ohraniti zdravje ušes, samo izogibanje hrupu ne bo dovolj. Treba jih je ustrezno negovati in paziti, da jih denimo ne poškodujemo pri odstranjevanju ušesnega masla. Pri uporabi vatiranih palčk je potrebna previdnost: namesto da bi ušesno maslo spravili iz sluhovoda, ga lahko potisnemo vanj. Če smo pregrobi, lahko z njimi ranimo steno sluhovoda, ki postane dovzetnejši za okužbe. Strokovnjaki svetujejo drugačno čiščenje: uporabimo vlažno krpo in prst, kazalec ali mezinec, in tako odstranimo odvečno ušesno maslo. Nikoli ne uporabljamo ozkega in dolgega predmeta, saj si lahko poškodujemo bobnič.