Klopi so lahko prenašalci nevarnih bolezni, okužbam so izpostavljeni ljudje vseh starosti. V Sloveniji sta najpogostejša lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo. FOTO: Guliver/Getty Images
V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letu 2017 zaradi lajmske borelioze zbolelo 4534 ljudi, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 102 osebi. Naša država spada med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam evropski vrh. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Klopa v celoti previdno odstranimo s koničasto pinceto.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, cepiva proti lajmski boreliozi pri ljudeh ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in preprosto zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Pozneje, celo več let po okužbi, se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.
Trajne posledice
Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt.
Prekuhano mlekoSte vedeli, da se z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave? Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem ljudem od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.
Aktivni s toploto
Klopi se skrivajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred njimi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, uporabimo tudi repelent, svetujejo na NIJZ.
4534
ljudi je leta 2017 zbolelo zaradi lajmske borelioze, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 102 osebi.
Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo lase. Če pri pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo s koničasto pinceto. Če deli ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil, še poudarjajo na NIJZ.
