

FOTO: Yakobchukolena/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Fizkes/Gettyimages




Avtoimunske bolezni so ena tistih zdravstvenih tem, o kateri se, in to z dobrim razlogom, vse pogosteje govori. Znanstvenike in zdravnike še posebej zanima dejstvo, da približno 80 odstotkov teh bolezni prizadene ženske. V podkastu ameriške pisateljice Mel Robbins je gostoval dr. Gabor Maté, ki poudarja, da obstaja veliko dejavnikov, ki prispevajo k razvoju teh bolezni, od genetike do strupov iz okolja, novejše študije opozarjajo tudi na vlogo kromosomov. Dr. Maté ob tem izpostavlja še pomen kulture, skrbi za druge, prevzemanja tujega stresa in zatiranja lastnih čustev, kar je pomemben dejavnik, ki ga je treba razumeti in upoštevati.
Ženske pogosto odraščajo v okolju, kjer so čustvene potrebe drugih postavljene pred njihove lastne, kar ima lahko resne dolgoročne posledice za zdravje. Nenehno zatiranje lastnih občutkov in ignoriranje notranjih telesnih signalov ohranja telo v stanju kroničnega stresa. Takšno stanje nenehno aktivira stresne hormone, ki neposredno vplivajo na ravnovesje imunskega sistema. Ko telo nima prostora za okrevanje, postane imunski sistem prekomerno aktiven in začne napadati lastna tkiva.

Številne ženske odraščajo v prepričanju, da so vredne toliko, kolikor so koristne, odgovorne in zanesljive pri izpolnjevanju pričakovanj okolice. Istovetenje s pravili, vlogami in dolžnostmi pogosto postane močnejše od stika z lastnimi potrebami in mejami. Ko je notranji glas nenehno preslišan, telo prevzame vlogo glasnika in na stiske opozarja z utrujenostjo, bolečino ali boleznijo. Dolgotrajno življenje pod bremenom dolžnosti ohranja telo v stanju napetosti in stalnega prilagajanja, brez občutka varnosti in sproščenosti.
Mnoge skozi vzgojo ponotranjijo prepričanje, da morajo biti prijazne, vljudne in ustrežljive, četudi to pomeni zatiranje lastne jeze. Zdrava jeza ima pomembno vlogo, saj opozarja na prestopanje mej in potrebo po spremembi. Kadar se ta občutek nenehno ignorira, telo ostaja v stanju brezizhodne notranje napetosti in frustracije. Sčasoma lahko neizražena čustva škodujejo telesu in se odražajo kot kronična vnetja in motnje imunskega sistema.

Številne ženske živijo v prepričanju, da so odgovorne za čustva drugih, kar ustvarja stalni pritisk in kronični stres. Dolgotrajen stres aktivira imunski sistem in povečuje vnetne procese v telesu, kar okrepi nagnjenost k razvoju avtoimunskih bolezni. Hormonske razlike, na primer delovanje estrogena, dodatno povečujejo občutljivost imunskega sistema na stresne sprožilce.

Prepričanje, da so čustveno odgovorne za druge, je globoko zakoreninjeno v kulturnih in družbenih normah, ki kot ženske vrline poveličujejo skrb in žrtvovanje. Ta stalna zahteva po nadzorovanju in uravnavanju čustev drugih ustvarja kronični stres, ki slabi imunski sistem in povečuje tveganje za avtoimunske bolezni. Zato večja razširjenost teh pri ženskah ni zgolj biološki pojav, temveč tudi posledica družbenih pričakovanj in kulturnih pritiskov. Sprememba norm in zmanjšanje čustvenega bremena bi lahko dolgoročno prispevala tudi k zmanjšanju zdravstvenih neenakosti med spoloma, piše Zadovoljna.hr.