Beljakovine so poleg ogljikovih hidratov in maščob eno od treh glavnih skupin makrohranil, iz katerih telo gradi in obnavlja mišice, kožo in druga tkiva, sodelujejo pa tudi pri tvorbi encimov, hormonov in protiteles. Sodelujejo pri delovanju imunskega sistema in številnih drugih procesih v telesu. Če jih zaužijemo premalo, lahko postopoma izgubljamo mišično maso in moč, kar je še zlasti pomembno v starejšem življenjskem obdobju, ko mišice naravno slabijo.
Pestra izbira
Za zdrave odrasle se osnovno priporočilo glasi 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne mase na dan; človek, ki tehta 70 kilogramov, tako vsak dan potrebuje približno 56 gramov beljakovin. Starejši, športniki in posamezniki, ki okrevajo po bolezni ali poškodbi, jih lahko potrebujejo še več, pri nekaterih boleznih, zlasti ledvičnih, pa je treba količino prilagoditi po posvetu z zdravnikom.
Posebna previdnost je potrebna pri izdelkih nejasnega izvora.
Beljakovine najdemo v živilih živalskega in rastlinskega izvora. Med prve spadajo jajca, ribe, meso, mleko, jogurt, skuta in sir, med druge pa fižol, leča, čičerika, grah, soja, oreški in semena. Prehranjevati se je treba uravnoteženo, glede na pestro izbiro okusnih živil načrtovanje zdravih obrokov res ne bi smela biti težava, poudarjajo strokovnjaki, a mnogi kljub temu posegajo po prehranskih dopolnilih.
Podpirajo tudi imunski sistem.

Pred nakupom in uporabo izdelka velja pozorno prebrati seznam sestavin. FOTO: Shutterstock
Ti izdelki pa nikakor ne morejo nadomestiti ustrezne prehrane – dopolnila so torej primerna le po posvetu z zdravnikom in takrat, ko z običajno prehrano ne moremo doseči priporočenega dnevnega vnosa beljakovin. Pri tem velja izbirati preverjene izdelke, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer potrošnikom svetujejo predvsem, naj pred morebitnim nakupom in uporabo izdelka pozorno preberejo seznam sestavin na embalaži, navedeni priporočeni dnevni odmerek in način uporabe ter upoštevajo morebitna opozorila za posamezne skupine uporabnikov. Posebno pozorni naj bodo na izdelke s kompleksno in zelo heterogeno sestavo, tudi na navedbo alergenov, prisotnost kofeina in drugih poživil, sladkorjev ter izvlečkov rastlinskega izvora. »Prav tako je potrebna posebna previdnost pri izdelkih nejasnega izvora, izdelkih z nepopolnimi podatki na embalaži in izdelkih, kupljenih zunaj Evropske unije, kot tudi pri izdelkih, opremljenih s trditvami, da je mogoče z njihovim uživanjem preprečiti, zdraviti ali ozdraviti bolezen. Takšne zdravstvene trditve pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju prehranskih dopolnil niso dovoljene,« poudarjajo.

Ob intenzivnih športnih naporih morda potrebujemo večji vnos beljakovin. FOTO: Shutterstock