Zdravilni globoki vdihi za obnavljanje prožnosti pljuč

Globoko vdihnite ...« sta besedi, ki ju slišimo prav vsakič, ko želi zdravnik s stetoskopom preveriti, ali je z našimi pljuči vse tako, kot mora biti. A kot kažejo rezultati najnovejše študije, ki jo je vodil Švicarski zvezni tehnološki inštitut (ETH) v Zürichu, bi bilo treba za dolgoročno zdravje pljuč pogosteje globoko vdihovati.

To namreč igra ključno vlogo pri obnavljanju prožnosti pljuč, saj se ta ob vdihu razširijo in skrčijo, ko izdihnemo. Med tem gibanjem tkivo in površina organa hkrati nudita še upor, ki pa ga, zlasti po globokih vdihih, zmanjša tekočina na površini pljuč.

Globoko vdihavamo ob zdravniškem pregledu. FOTO: Vladans/Getty Images

»Tekočina vlaži celotno površino, zaradi česar so pljuča bolj deformabilna ali, preprosto rečeno, bolj upogljiva, elastična,« pojasnjuje vodja študije Jan Vermant.

Znanstveniki so prepričani

Znanstveniki so namreč v laboratoriju preizkusili, kako se pljučna tekočina, ki je med pljučno in rebrno prsno mreno, obnaša v različnih scenarijih. Simulirali so gibanje normalnih in še posebej globokih vdihov ter izmerili površinsko napetost tekočine. »Ta napetost vpliva na to, kako prožna so pljuča,« je ob tem, kot piše v reviji Science Advances, razložil Vermant. Torej, bolj kot so pljuča prožna, manjši upor nastaja pri njihovem krčenju in širjenju. Človek pa zaradi tega lažje diha.

Glede na laboratorijske meritve se površinska napetost po globokih vdihih znatno zmanjša. Po mnenju raziskovalcev bi to lahko pojasnilo, zakaj se pri posameznikih po globokem vdihu pojavi občutek sprostitve v prsih. Da bi ta pojav lažje razumeli, je vodilna avtorica študije Maria Novaes-Silva razložila pomen tankega filma tekočine na površini pljuč. Pravi, da ta zagotavlja, da se organ med vdihom in izdihom lahko gladko širi in krči. V najbolj idealnem primeru bi morala biti zgornja plast bolj toga, spodnje pa mehkejše in bolj občutljive. In prav to naj bi zagotavljali občasni globoki vdihi.

Najnovejše ugotovitve bi lahko vodile do izboljšanih metod zdravljenja, na primer v primeru odpovedi pljuč. FOTO: Getty Images

Znanstveniki so prepričani, da bi lahko omenjene ugotovitve v prihodnosti vodile do izboljšanih metod zdravljenja, na primer v primeru odpovedi pljuč.