Zdravilni učinki hvaležnosti

Ko pomislimo na stvari, za katere smo hvaležni, verjetno nimamo občutka, da pravkar počnemo nekaj dobrega za svoje zdravje. Pa vendar se hvaležnost že vrsto let pojavlja tudi v psiholoških raziskavah.

Enega največjih pregledov raziskav na tem področju so leta 2023 izvedli Geyze Diniz, Ligia Korkes, Luca Schiliró Tristão, Rosangela Pelegrini, Patrícia Lacerda Bellodi in Wanderley Marques Bernardo. V sistematični pregled in metaanalizo so vključili 64 randomiziranih raziskav. Ljudje, ki so izvajali različne vaje hvaležnosti, so v povprečju poročali o boljšem duševnem zdravju, bolj pozitivnem razpoloženju ter manj simptomih tesnobe in depresije. Avtorji so sklenili, da bi lahko bile vaje hvaležnosti koristno dopolnilo drugim pristopom pri skrbi za duševno zdravje.

Psiholog Robert Emmons z Univerze Kalifornije v Davisu, eden najbolj znanih raziskovalcev hvaležnosti, že dolgo svetuje vodenje dnevnika hvaležnosti. Po njegovih nasvetih je boljše izbrati manj stvari in o njih razmišljati bolj poglobljeno. Še večji učinek naj bi imelo, če se osredotočimo na ljudi, ki so nam nekaj dali ali naredili za nas, ne samo na materialne stvari. Pomembnejša od količine zapisov je po Emmonsu iskrenost. Namesto petih hitrih alinej napišimo eno stvar in dodajmo, zakaj nam je toliko pomenila.

Boljši spanec

Zelo zanimiva je bila tudi raziskava, ki so jo leta 2016 objavili Marta Jackowska, Jennie Brown, Amy Ronaldson in Andrew Steptoe. V njej je sodelovalo 119 mladih žensk. Dva tedna izvajanja vaje hvaležnosti sta bila povezana z več optimizma, boljšim subjektivnim počutjem in boljšo kakovostjo spanja. Raziskovalci so zaznali tudi znižanje diastoličnega krvnega tlaka, niso pa ugotovili sprememb pri kortizolu. Hvaležnost lahko koristi tudi našim odnosom, če jo le izrazimo naglas. To lepo pokaže raziskava, ki so jo leta 2016 izvedli psiholog Joel Wong in sodelavci z ameriških univerz Indiana University Bloomington in University of Denver. Spremljali so 293 ljudi, ki so obiskovali psihoterapijo. Ena skupina je poleg terapije pisala pisma hvaležnosti drugim ljudem, druga je pisala o stresnih izkušnjah, tretja je obiskovala samo psihoterapijo. Štiri in dvanajst tednov po koncu pisanja je skupina, ki je pisala pisma hvaležnosti, poročala o boljšem duševnem zdravju. Ko razmišljamo, zakaj smo hvaležni za določenega človeka v našem življenju, si lahko pomagamo z razmišljanjem o tem, kakšno bi bilo naše življenje, če tega človeka v njem ne bi bilo.

Tudi na odnose dobro vpliva. FOTO: Ivan Pantic/Getty Images

Hvaležnosti ne zamenjujmo s prisilnim pozitivnim razmišljanjem. Če imamo slab dan, ga lahko imamo. Če smo žalostni, jezni ali prestrašeni, teh občutkov ni treba prekriti z umetnim 'moram biti hvaležen'. Smisel vaje je drugje: priznamo tisto, kar je težko, vendar ob tem ne spregledamo vsega, kar je dobro.