Zdravilo demenco omili, a je ne pozdravi

Letošnji svetovni dan alzheimerjeve bolezni, ki je potekal pod geslom Prej ko veš, več lahko storiš, izpostavlja pomembnost zgodnje diagnoze in pomen pravočasnega odhoda bolnika k družinskemu zdravniku. Ta bo ocenil, katero pot ubrati, da bo zanj najbolje poskrbljeno. V Sloveniji je ljudi z demenco več kot 47.000, v svetu pa več kot 55 milijonov.

Geslo opominja, da zgodnja diagnoza ni le medicinski dogodek, ampak priložnost za zgodnje zdravljenje, načrtovanje prihodnosti, podporo družini, ohranjanje samostojnosti in boljšo kakovost življenja. Vsak izgubljeni mesec lahko pomeni izgubljene možnosti, vsaka pravočasna diagnoza pa več časa in izbire za bolnika. Ta naj zato ne čaka, da bo njegovo prihodnost oblikovala bolezen, ampak naj poskrbi, da bo sodeloval pri oblikovanju prihodnosti skupaj s strokovnjaki, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je po biološkem zdravilu lekanemab kot drugo zdravilo za zdravljenje zgodnje faze alzheimerjeve bolezni že odobrila tudi donanemab. Obe zdravili sta po strokovnih ocenah dokazano učinkoviti, a primerni le za natančno določene bolnike. Bolezen omilita, ozdravita pa je ne. Pilotno zdravljenje z lekanemabom se bo po napovedih čez nekaj mesecev začelo v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru.

Večji del bolnikov oziroma približno 90 odstotkov z različnimi oblikami demence bo medtem še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej, ko je nujna zelo dobra in dostopna postdiagnostična podpora. S tovrstno obravnavo želijo aktivno podaljšati obdobje, v katerem bolnik lahko živi čim bolj kakovostno, varno in samostojno. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco. V skladu z novo opredelitvijo je treba poskrbeti za dobro urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Hkrati je treba paziti na telesno težo, se redno telesno gibati, opustiti kajenje in omejiti pitje alkohola. V primeru težav z vidom moramo zagotoviti ustrezne pripomočke za vid, v primeru težav s sluhom pa ustrezen slušni aparat. WHO hkrati izpostavlja pomen druženja in miselnih aktivnosti. Med novimi smernicami je med dejavniki tveganja tudi onesnaženost zraka. WHO svetuje mediteranski način prehranjevanja, ki vsebuje veliko zelenolistne zelenjave, stročnic, perutnine in rib, oreščkov ter jagodičevja.