Zdravilom namenimo posebno skrb

Poletje in oddihi posežejo v vsakdanji tempo: marsikdo v teh mesecih spremeni ritem spanja, prehranjevanja, gibanja, druženja, a uživanje predpisanih zdravil in njihovi odmerki morajo ostati enaki. Pri tem je nujno zavedanje, da je vsako samovoljno spreminjanje odmerkov ali načinov odmerjanja, morda celo opustitev zdravil na lastno pest, izjemno nevarno, lahko celo usodno, zato brez posveta z zdravnikom nikoli ne posegamo v terapijo, tudi če nam kombinacija zdravil, sonca, vročine prinaša nelagodje, O tem vedno najprej poročamo strokovnjaku, ki nam bo svetoval glede nadaljnjega uživanja.

Spremljamo počutje

»Pri nekaterih zdravilih se lahko pojavijo fotosenzitivne reakcije in povzročijo rdečino, oteklino na koži, koprivnico, morda bolečino, povišano temperaturo,« pojasnjuje Bojan Madjar, mag. farm. spec., z Lekarniške zbornice. »Možnost pojavnosti teh reakcij zmanjšamo, če omejimo izpostavljanje sončnim žarkom. V sončni pripeki se zadržujmo v senci, nosimo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami oziroma krilom, na glavi imejmo klobuk s širokimi krajci. Izpostavljene dele telesa zaščitimo s sredstvom, ki varuje pred UVB- (zaščitni faktor naj bo vsaj 30) in UVA-žarki. Če so reakcije kljub priporočilom preveč moteče, se posvetujmo z zdravnikom.« Uporabniki zdravil morajo biti torej v poletnih mesecih na svoje zdravstveno stanje še posebno pozorni. Višje temperature že same neugodno vplivajo na njihovo počutje in zdravstveno stanje, zdravila pa prinašajo nove izzive in zahtevajo dodatno previdnost. Ko je vročina najbolj intenzivna, se zadržujemo v senci ali v hladnem prostoru, telesno dejavnost preložimo na del dneva, ko so temperature nižje. Čez dan pijemo dovolj tekočine, ob obilnejšem znojenju ali povečani aktivnosti še povečamo vnos. »Dodaten izziv so lahko zdravila, ki se vpletajo v procese uravnavanja odvajanja tekočine,« nadaljuje mag. Madjar: »Na primer diuretiki, ki povečajo odvajanje vode iz telesa prek seča in tako pomagajo pri določenih zdravstvenih težavah, recimo zniževati povišan krvni tlak ali zmanjšati obremenitev srca pri srčnem popuščanju. Nekatera zdravila lahko neposredno vplivajo na proces potenja. Določeni antidepresivi lahko potenje povečajo, druga zdravila s tako imenovanimi antiholinergičnimi učinki pa ga zmanjšujejo.«

Zdravila v avtomobilu

Visoke temperature pa lahko vplivajo tudi na sama zdravila: pri shranjevanju smo v poletnih mesecih še posebej pozorni, še opozarja sogovornik: »Običajno zdravila, razen tistih, ki spadajo v hladilnik, hranimo pri sobni temperaturi, kar pomeni med 15 in 25 stopinjami Celzija. Redkejša so zdravila, katerih proizvajalci priporočajo shranjevanje pri nekoliko višji temperaturi (do 30 stopinj). Načeloma v stanovanju zadostimo zahtevanim pogojem, če zdravil ne hranimo blizu toplotnim virom in niso neposredno izpostavljena sončnim žarkom. Velika težava pa je lahko puščanje zdravil v avtomobilu. Znano je, da temperatura v zaprtem avtomobilu, ki ni parkiran v senci, ob zunanji temperaturi okrog 30 stopinj Celzija v notranjosti naraste na 50 stopinj ali več, kar lahko spremeni stabilnost zdravila, vpliva na njegovo učinkovitost ali varnost. Tako so ogrožena že zdravila, ki jih je treba hraniti pri sobni temperaturi, kaj šele tista, ki morajo biti v hladilniku!«