Zdravniki in njihovo zdravje

Poznate koga, ki samo kihne in obleži za kakšen teden? Ali pa takšnega, ki ob nedolžnem kihanju, ki je najpogosteje vzrok katere alergijske reakcije, že zahteva odvzem krvi in vode? Oceno dramatičnosti bolezni pogosto zniža vaš osebni zdravnik, ki hitro postavi diagnozo, pozna njen vzrok in potek zdravljenja. A vendar so zdravniki na svojem delovnem mestu pogosto bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim, ki jih v zaprte prostore ambulant prinesejo bolniki. Teh je več prav v tem jesenskem obdobju, zato je pomembno, da če se odločimo za obisk zdravnika, naj bo to z upravičenim razlogom, saj se lahko tisti z blažjim prehladom v zaprtih prostorih čakalnice nalezejo katere resnejše nalezljive bolezni.

Okužbe trajajo vso zimo

Ljudje smo še posebno ob spremembi vremena in prehodu iz toplega poletnega in jesenskega ozračja v mrzlo zimo podvrženi škodljivim vplivom na naše zdravje, zato različne nalezljive bolezni, prehladi in slabo počutje marsikoga prisilijo k odhodu v zdravniško ambulanto. V upanju po čimprejšnji ozdravitvi v večini primerov bolezen nehote prenesemo tudi na zdravnike. Na infekcijski kliniki v Ljubljani se v tem času poveča število obolelih. Tatjana Mrvič, dr. med., s klinike za infekcijske bolezni, razloži: »Na kliniki se v jesenskem in spomladanskem času srečujemo z virusnimi okužbami dihal in prebavil, zlasti pri otrocih. Te okužbe se začnejo pozno jeseni in trajajo vso zimo. Jeseni se začne tudi sezona črevesnih virusnih okužb – od rotavirusov do kalicivirusov. V zimskih mesecih je zlasti pri odraslih hospitaliziranih več bolnikov z gripo in pridruženimi zapleti, predvsem bakterijsko pljučnico. Sicer pa je na splošno v jesenskem času tako pri otrocih kot odraslih več bakterijskih okužb dihal, pljučnice.«

Če izločimo genetske predispozicije, fizično kondicijo in presnovne rezerve, ki vplivajo na to, kako prebolevamo bolezen in kako uspešni smo v borbi z različnimi vnetji, pa zdravniški poklic prinaša v teh mesecih še več izpostavljenosti boleznim, zato je dobro poznati načine, s katerimi zdravniki ohranjajo stabilni imunski sistem in krepijo svoje zdravje.

Zdravniki in krepitev zdravja

Zdravniki in preostali zdravstveni delavci preprečujejo obolenja z upoštevanjem standardnih ukrepov, to so ukrepi, ki jih morajo upoštevati pri obravnavi vsakega bolnika, ki pride v bolnišnico oziroma ambulanto, ne glede na diagnozo. Zakon o preprečevanju nalezljivih bolezni zdravnike zavezuje k vsakoletnemu programu cepljenja, imuno- in kemoprofilakse, obvezno pa je cepljenje zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B in tudi proti ošpicam ter še nekaterim boleznim. Tatjana Mrvič z infekcijske klinike ugotavlja: »Zdravniki na infekcijski kliniki ne zbolevamo pogosteje, mogoče celo manj kot drugi, saj se zavedamo nevarnosti okužb, načinov prenosa – s stikom in po zraku – ter naredimo vse, da se jim izognemo. Tu velja predvsem stroga higiena rok in uporaba osebne varovalne opreme. Treba je omeniti tudi zaščito s cepljenjem proti boleznim, za katere imamo na voljo cepivo.«

Cepljenje

Zdravniki in zdravstveni delavci se morajo po zakonskih predpisih cepiti zoper nekatere nalezljive bolezni. O priporočljivih cepljenjih med zdravniki pa Mrvičeva svetuje: »Za obvezna cepljenja obstaja zakonski predpis, tako da tu ni dileme. Kar se tiče priporočljivih cepljenj, pa je zgodba drugačna. Proti gripi se tako vsako leto cepi premalo zdravstvenih delavcev. Na infekcijski kliniki je precepljenost še najvišja, saj večino bolnikov z gripo hospitaliziramo pri nas. Mislim, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo, da s cepljenjem ščitijo ne samo sebe, ampak predvsem najranljivejše bolnike, pri katerih gripa poteka s težko klinično sliko ali se celo konča s smrtjo.«

Preventiva

Sicer pa je prav vaš izbrani zdravnik tisti, ki vam po navadi svetuje, da so pomembna raznovrstna prehrana, pitje veliko tekočine in redna telesna aktivnost. Zdravniki prisegajo prav na takšno preventivo, ki vključuje tudi izogibanje stresu, na katerega velikokrat lahko vplivamo z avtogenim treningom in sproščanjem napetosti ter pravilnimi dihalnimi tehnikami. Zdravniki, ki jih v Sloveniji primanjkuje, velikokrat nimajo časa pravilno in redno jesti, prav tako so mnogokrat izpostavljeni stresnim situacijam. A vendar številke o absentizmu (začasna zadržanost od dela zaradi bolezenskih razlogov oz. t. i. bolniški stalež) v Sloveniji ne kažejo, da bi zdravstveni delavci pogosteje zbolevali. Razlika v primerjavi z drugimi poklici je morda ta, da je preventiva na prvem mestu, če pa pride do okužbe, simptome hitreje prepoznajo in jih začnejo hitro zdraviti.