Zdravo črevesje ščiti pred mikrobi

​Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v prebavnem traktu skrbijo za razgradnjo hrane, uničujejo škodljive mikroorganizme, sodelujejo pri sintezi nekaterih vitaminov, aminokislin in maščobnih kislin ter pomagajo pri gibanju črevesja. Imajo pozitiven vpliv na presnovo, imunski sistem in obvladovanje vnetja v telesu. Prebiotiki so snovi, ki v črevesju ustvarjajo primerno okolje za razvoj koristnih črevesnih mikroorganizmov, torej povečujejo rast in učinkovitost probiotikov.

»Črevesna mikrobiota mora biti za optimalno delovanje črevesa v pravem ravnovesju. Če s prehranjevalnimi navadami ne zagotovimo, da je naše črevesje zdravo, bomo občutili posledice,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Probiotiki so priporočljivi tudi med zdravljenjem z antibiotiki. FOTO: Stefanamer/Getty Images

»Med sovražnike črevesja štejemo prepogosto uživanje sladkorja in predelane hrane, preveč kave in napitkov z mehurčki, premajhen vnos vlaknin, neravnovesje hormonov, pogosto zdravljenje z antibiotiki ter nezadostno količino spanca, stres in strupene snovi v okolju. Pomanjkanje dobrih bakterij najpogosteje povzročijo akutna ali kronična driska, uživanje antibiotikov ter sprememba okolja in prehrane. Ob porušenem ravnovesju se lahko pojavijo težave, kot so zaprtje ali driska, napenjanje in vetrovi, napihnjenost, bolečine v trebuhu in ponavljajoče se glivične okužbe.«

Boljša obramba

Z uporabo probiotikov koristne bakterije dodajamo, s prebiotiki pa pomagamo ustvariti ugodno okolje za koristne črevesne bakterije in pomagamo vzpostaviti ravnovesje. Tretja možnost je kombiniranje obeh.

Če s prehranjevalnimi navadami ne zagotovimo, da je naše črevesje zdravo, bomo občutili posledice. FOTO: Charlieaja/Getty Images

»Če je ravnovesje v črevesni mikrobioti porušeno, pomagajo probiotiki. Imajo pozitivne učinke na prebavo, izboljšajo imunski sistem, pospešujejo presnovo laktoze, blažijo drisko, v črevesju zatirajo patogene klice, zmanjšajo možnosti za okužbe s prebavnimi virusi, zdravijo funkcionalne motnje črevesja in zmanjšajo pogostost okužb. Prebiotiki ustvarjajo boljše okolje za probiotike in prispevajo k boljšemu preživetju in rasti probiotičnih bakterij ter drugih, zdravju neškodljivih mikroorganizmov v telesu. Probiotiki bodo učinkovali zgolj, če je v telesu prisotna dovolj visoka količina prebiotikov, in obratno,« pojasnjuje mag. Potočnik Benčičeva in poudarja, da zdravo črevesje absorbira vsa potrebna hranila, vključno z vitamini, minerali in oligoelementi, črevesna sluznica pa je zaščitena in zdrava ter kot takšna ščiti telo pred vdorom škodljivih snovi in mikrobov. »Posledično bo celotno telo bolje delovalo in se lažje obranilo pred bakterijami in virusi,« dodaja sogovornica.

Probiotike najdemo v različnih fermentiranih živilih, kot so sirotka, kefir, nekateri jogurti, surovo kislo zelje, zelnica, določene vrste sirov, kombuča, tempeh in miso, prebiotike pa v sadju in zelenjavi, kot so jabolka, česen, čebula, fižol in cikorija.

Probiotiki so priporočljivi tudi med zdravljenjem z antibiotiki, saj pomagajo ohranjati ravnovesje črevesne mikrobiote; pred nakupom prehranskih dopolnil se je nujno posvetovati s strokovnjakom in preveriti, ali vsebujejo ustrezno količino živih bakterij, še sklene sogovornica.