Glede na izvor poznamo cvetlični med, ki ga pridobivamo iz nektarja cvetov, in gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. Je pa hranilna sestava precej odvisna od vrste medu. Kot pravijo na nacionalnem portalu za hrano in prehrano, povprečno 95 odstotkov suhe snovi predstavljajo ogljikovi hidrati, predvsem fruktoza in glukoza, medtem ko okoli desetino sladkorjev predstavljajo najrazličnejši oligosaharidi.
Namesto sladkorja napitke osladimo z medom. FOTO: Plateresca/Getty Images
»Med je odličen vir energije, 100 g ima okrog 1283 kJ (306 kcal) energije. 20 g, kar je običajno ena žlica, ima okrog 257 kJ (61,2 kcal) energije in predstavlja tri odstotke vsakodnevne potrebe po energiji. Glavni sestavini sta enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, ki ju človeški organizem lahko takoj porabi,« pravi
Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije.
VsestranskiMed je eno redkih živil, ki ne potrebujejo konzervansov, saj glede na sestavo ščiti sam sebe. Deluje lahko antibakterijsko, antibiotično, antioksidacijsko, antikariesno, protivnetno, biostimulativno, razstrupljevalno, mehčalno in odvajalno. Predvsem je odličen »transport« za zdravila in druga živila, tudi za vse druge čebelje pridelke.
Med je vsekakor dobra hrana za ljudi vseh starosti, saj pomaga ohranjati zdravje, športnikom pomaga pri obnovi mišic. Poleg sladkorjev vsebuje polifenole oziroma fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante, nekaj aminokislin, vitaminov in mineralov, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Za antioksidante velja, da zelo ugodno vplivajo na zdravje; preprečevali naj bi nastanek rakavih obolenj, vnetij, preventivno naj bi delovali proti procesom staranja. Od slovenskih ima najvišjo antioksidativno učinkovitost hojev, sledijo smrekov, gozdni, kostanjev, cvetlični, lipov in nazadnje akacijev. Med vsebuje tudi cvetni prah rastlin, na katerih so čebele nabirale surovino. Že v preteklosti so vedeli, da ima tudi antibakterijske lastnosti, stari Egipčani so ga uporabljali pri zdravljenju ran.
Že v preteklosti so vedeli, da ima antibakterijske lastnosti, stari Egipčani so ga uporabljali pri zdravljenju ran.
Vsebuje tudi določene encime, ki pospešijo prebavo sladkorjev in škroba, vodikov peroksid, ki ima antibakterijski učinek, izboljšuje pa tudi absorpcijo kalcija iz hrane, pravi strokovnjakinja. Njegov glikemični indeks znaša od 32 do 85, odvisno od vrste. V vsakdanji prehrani lahko sladkor v celoti nadomestimo z medom, začnemo lahko že pri kavi. Študije so pokazale, da je vpliv medu na zobno gnilobo manjši od običajnega sladkorja, zato je njegova zmerna uporaba namesto sladkorja smiselna, pravijo strokovnjaki za prehrano.
Zdravnik svetujeV knjižici Zdravnik svetuje, ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije, prim. Peter Kapš, dr. med., uživanje velike žlice medu na dan priporoča bolnikom z najrazličnejšimi težavami. Med koristi bolnikom z akutnimi virusnimi boleznimi, kot so prehlad, gripa, angina, laringitis, tudi tistim, ki so bolni na dihalih, imajo pljučnico, bronhitis, astmo. Žlica na dan dobro dene srčnim bolnikom, ki imajo popuščanje srca, visok krvni tlak, motnje v prekrvitvi udov, in bolnikom s kroničnimi boleznimi jeter, trebušne slinavke, žolčnih izvodil. Priporoča ga tudi ljudem, ki imajo motnje v prebavni cevi, npr. gastritis, zaprtost (obstipacijo), drisko, in starejšim kot preventivno sredstvo proti krvnim strdkom, ki povzročajo npr. možgansko kap ali srčni infarkt.
Svetujejo še, da med uživamo kot dopolnitev uravnotežene prehrane, tako deluje pozitivno na zdravje, vendar se moramo zavedati, da je kljub manjšemu deležu za zdravje koristnih snovi še vedno pretežno sladkor.
