
Galerija

Že 20 minut po zadnji cigareti telo sproži prve procese okrevanja, v naslednjih urah, dneh in letih pa se tveganje za številne hude bolezni postopoma zmanjšuje. Strokovnjaki poudarjajo, da se organizem začne obnavljati skoraj takoj po zadnjem dimu, čeprav je odvajanje od nikotina pogosto zelo zahtevno. Prav zato je zanimivo vedeti, kaj se v telesu dogaja v posameznih obdobjih po prenehanju kajenja.
Prve spremembe nastopijo že po dvajsetih minutah. Srčni utrip in krvni tlak, ki ju nikotin zvišuje, se začneta vračati proti normalnim vrednostim. Izboljša se tudi prekrvavitev, zato so roke in stopala bolje prekrvljeni in toplejši.
Iz telesa se začne odstranjevati ogljikov monoksid, strupen plin iz cigaretnega dima, ki zmanjšuje sposobnost krvi za prenos kisika. Raven kisika v krvi se vrne na običajno raven, zaradi česar začnejo tkiva ponovno dobivati več kisika.
Že po 24 urah začne upadati tveganje za srčni infarkt. Kadilci imajo sicer bistveno večje tveganje za srčno-žilne zaplete, vendar se po opustitvi kajenja telo začne hitro odzivati na pozitivne spremembe.
Po dveh dneh v telesu ni več nikotina. Začne se obnavljanje živčnih končičev, zaradi česar se izboljšata okus in vonj. Številni nekdanji kadilci šele takrat opazijo, da ima hrana izrazitejši okus in da bolje zaznavajo vonjave.

V naslednjih tednih se izboljšata krvni obtok in delovanje pljuč. Hoja, tek ali hoja po stopnicah postanejo lažji, dihanje pa manj naporno. Kašelj in občutek zadihanosti se začneta zmanjševati.
Pljuča se še naprej čistijo in obnavljajo. Migetalke v dihalnih poteh, ki odstranjujejo sluz in nečistoče, ponovno začnejo učinkovito delovati. Zaradi tega se zmanjša tveganje za okužbe dihal, kronični kašelj pa postopoma izzveni.
Po enem letu brez cigaret se tveganje za koronarno srčno bolezen zmanjša za približno polovico v primerjavi z aktivnimi kadilci.
Po petih letih se občutno zmanjša tveganje za možgansko kap, zmanjševati pa se začne tudi tveganje za številne rake, povezane s kajenjem.
Tveganje za pljučnega raka se v primerjavi z aktivnimi kadilci približno prepolovi. Manjša je tudi verjetnost za razvoj raka ustne votline, grla, požiralnika, trebušne slinavke in mehurja.
Po približno petnajstih letih brez cigaret je tveganje za bolezni srca primerljivo s tveganjem pri osebi, ki nikoli ni kadila. Čeprav nekaterih posledic dolgoletnega kajenja ni mogoče povsem izničiti, je to obdobje dokaz, da ima telo izjemno sposobnost okrevanja.