

FOTO: Maria Korneeva/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Natalia Deriabina/Gettyimages

FOTO: Gettyimages




V svetu nenehnih obvestil, videoklicev in digitalne utrujenosti obstaja protistrup, ki je brezplačen, dostopen in znanstveno potrjen: narava. Raziskave so šle tako daleč, da so določile celo priporočeni odmerek narave, potreben za zmanjšanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev odpornosti.
Ko stopimo v park ali gozd, se v našem telesu sproži veriga pozitivnih sprememb. Ena najpomembnejših je znižanje ravni kortizola, znanega kot hormon stresa. Študije, kot je tista, objavljena v reviji Frontiers in Psychology, kažejo, da lahko že 20 do 30 minut bivanja v naravi raven kortizola zmanjša za približno 15 odstotkov. V tem času se aktivira parasimpatični živčni sistem, odgovoren za počitek in sprostitev, kar vodi do upočasnitve srčnega utripa in znižanja krvnega tlaka.

Nevroznanstveniki ta pojav pojasnjujejo tudi s tako imenovano teorijo obnove pozornosti. Po njej urbano okolje nenehno izčrpava našo usmerjeno pozornost, medtem ko narava ponuja blago navdušenje: oblake, listje v vetru, žuborenje vode, petje ptic in podobno, kar možganom omogoča počitek in obnovo kognitivnih virov. Ena od raziskav je celo pokazala, da 90-minutni sprehod v naravi občutno zmanjša aktivnost v subgenualnem prefrontalnem korteksu, delu možganov, povezanem z negativnimi ponavljajočimi se mislimi, ki pogosto sprožajo depresijo in anksioznost.

Dolgo se je zastavljalo vprašanje, ali obstaja minimalna količina časa, ki jo moramo preživeti na prostem, da občutimo pozitivne učinke. Obsežna študija, objavljena v reviji Scientific Reports, ki je zajela skoraj 20.000 ljudi, je ponudila prvi konkretni odgovor: prag za občutno izboljšanje splošnega zdravja in dobrega počutja je 120 minut na teden. Dobra novica je, da teh dveh ur ni treba preživeti naenkrat. Učinek je enak, ne glede na to, ali gre za en daljši sprehod ob koncu tedna ali več krajših, 20-minutnih izhodov med tednom.

Čeprav strokovnjaki pravijo, da sta, z vidika psihološke obnove, gorsko in morsko okolje zadetek v polno, to ne pomeni, da mestni parki nimajo učinka. Prav nasprotno: za večino mestnega prebivalstva so prav ti najpomembnejši vir vsakodnevnega stika z naravo. Koristi so vidne tudi brez intenzivne telesne aktivnosti, včasih je dovolj že sedenje na klopi in opazovanje okolice. Podoben učinek ima tudi bivanje ob vodi, ki ustvarja tako imenovano modro stanje uma, gre za meditativno in pomirjujoče stanje, ki ga spodbujajo zvoki in pogled na valove. Ne glede na to, ali gre za gozd, park ali obalo, je vsaka minuta, preživeta v naravi, naložba v duševno ravnovesje.