Žeja alarm za obisk zdravnika, morda imamo sladkorno bolezen ali pa smo anemični

Zagotavljanje dovoljšnje količine vode telesu je eden od pomembnih dejavnikov za njegovo normalno delovanje. Voda ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, po krvi preskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva. Kot izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), bi bilo treba na dan spiti vsaj dva litra tekočine: »V telo jo vnašamo neposredno v obliki tekočine: voda, mleko, juha, ali posredno kot sestavino hrane: sadje in zelenjava sta pretežno iz vode.«

Kaj pa, če se spopadamo z nasprotno težavo? Če smo ves čas žejni oziroma bi na dan lahko popili precej več od priporočenih dveh litrov tekočine? V tem primeru bi se bilo vsekakor dobro posvetovati z zdravnikom, saj je lahko pretirana žeja znak za zdravstveno težavo. Denimo sladkorno bolezen. Polidipsija oziroma žeja, ki kar vztraja in vztraja, je ena od simptomov sladkorne bolezni. Problem je, da pri tej bolezni telo ne proizvaja dovolj hormona inzulina ali pa ga ne uporablja pravilno. Posledično se v telesu kopiči preveč sladkorja (glukoze). In ker ta v urinu veže več vode, gre posameznik večkrat na malo potrebo, zgubljeno tekočino pa želi čim prej nadomestiti. Simptomi so še zamegljen vid, lakota, ureznine in modrice, ki se počasi celijo, ter občutek velike utrujenosti.

Kriva je lahko sladkorna bolezen. FOTO: Getty images

Pretirana žeja je lahko znak ...

Močno žejo lahko povzročijo tudi suha usta. Običajno se to zgodi, ker žleze v ustih proizvajajo manj sline. Bodisi zaradi določenih zdravil bodisi zaradi zdravljenja drugih stanj, kot je rak. Da gre za pomanjkanje sline, je mogoče sklepati tudi, če imamo slab zadah, razdražene dlesni ter gosto in vlaknasto slino.

Po uživanju slane hrane smo bolj žejni. FOTO: Pavlo_k/Getty Images

Pretirana žeja je lahko znak anemije, stanja, ko telo nima dovolj zdravih rdečih krvničk. Anemijo lahko povzroča veliko stvari, vključno z boleznimi, slabo prehrano ali močnimi krvavitvami. Da smo postali anemični, lahko sklepate tudi na podlagi drugih znakov, kot so bleda in rumenkasta koža, hiter srčni utrip, potenje in velika utrujenost. Če imamo v krvi več kalcija, kot je normalno, govorimo o hiperkalciemiji. Tudi v tem primeru lahko občutimo nenehno žejo, hkrati pa bomo pogosteje urinirali, imeli prebavne motnje ter težave z možgani, slednje se kaže v zmedenosti, utrujenosti, tudi depresiji. Za pretirano žejo je lahko kriva tudi začinjena in slana hrana, pa psihogena polidipsija oziroma duševno stanje, zaradi katerega si želimo piti vodo, čeprav je naše telo ne potrebuje. Krivo je lahko prekomerno delovanje ščitnice in jemanje zdravil, ki kot stranski učinek povzročajo prekomerno žejo.