Zeleni poganjki v ponvi

Frtalja (tudi fritaja) je značilna slovenska jajčna jed, podobna omleti, ki jo pripravljajo na Krasu, v Istri in povsod na Primorskem. Preživela je že nekaj generacij kuharjev, saj je recept zanjo ohranjen še iz srednjega veka. Posebnost frtalje ali po domače frike so vmešana sveža zelišča, poganjki in prva zelenjava, na primer blitva ali špinača. Njen letni čas je zgodaj spomladi, ko začnejo zelišča na novo poganjati, značilna barva je sveže zelena.

Kot debela palačinka

Frtalja je res podobna omleti, predvsem zeliščni, vendar se tudi razlikujeta. Omleta naj bi bila predvsem rahla in zračna, frtalja pa je podobnejša debeli palačinki. Pripravimo jo precej bolj na debelo kot omleto, visoka naj bo vsaj en centimeter. Omleto spečemo na hitro na eni strani in nato še za hip na drugi, frtaljo pa obračamo, da se na obeh straneh zlato rumeno zapeče. Pečena frtalja ima obliko nizke torte. Najbolj se jedi razlikujeta po dodatkih. Omlete so lahko plain, brez vsega, slane ali sladke, dodatkov je le za okus. Frtalja, primorska omleta, pa je vedno razkošno polna zelenila. Po klasičnih receptih so v pravo frtaljo vmešani mehki poganjki koprca. To je ljudsko ime za pogosto uporabljano začimbo v teh krajih. Druga imena so še sladki janež, navadni komarček, koper. Koper in sladki janež sta iz iste družine kobulnic, mladi lističi pa se skoraj ne razlikujejo po videzu in ne v okusu. V srednjem veku so verjeli, da odganja zle duhove. Še danes je ohranjena šega, da se s prvo frtaljo, ki jo poješ, obvaruješ pred nevarnimi kačami. Melisa (srčno zelje) je prav tako pogosto zelišče v spomladanski frtalji. Njeni dlakasti lističi dišijo po limoni in dajejo vsaki jedi, tudi frtalji, prijeten svež okus. Gospodinje se v kuhinji ravnajo predvsem po tistem, kar najprej zraste na vrtu ali na divjih rastiščih. Istrske frtalje so tako pripravljene z divjimi šparglji, poganjki divjega česna in s prvimi lističi radiča. V okolici Vipave so v fritaji predvsem zelišča, sesekljana melisa, meta, komarček, peteršilj in listi zelene. Tolminci dajo vanjo lističe rmana, kopriv, regrata, rukole, luštreka in pehtrana. Posipajo jo s cvetovi trobentic in pokalice, ki spadata med užitne spomladanske rožice. V Goriških brdih poznajo frtaljo z žajbljem.

Zmes naj bo visoka vsaj en centimeter

Za pripravo te jedi potrebujemo še razžvrkljana jajca. Lahko jih razredčimo z mlekom in/ali vodo, ni pa nujno. V osnovno jajčno zmes ponekod dodajajo drobtine, da z njimi zgostijo jed in je tako pride več na krožnik. Pogost dodatek je tudi nariban sir. Zelišča, ki jih bomo uporabili, fino nasekljamo ali celo podrobimo v možnarju z malo soli, da spustijo sok. Takšna frtalja je najbolj zeleno obarvana. V ponvi z višjim robom razpustimo oljčno olje, maslo ali vsakega malo. Ko je maščoba razgreta, lahko za podlago na njej popražimo mlado čebulo z zelenimi listi vred. Zalijemo z jajci. Zmes naj sega vsaj centimeter visoko. Pečemo jo pri blagi temperaturi in vmes večkrat obrnemo z lopatko.

Frtalja

– 3 jajca;

– tri žlice vode;

– tri tanke mlade šalotke;

– lističi navadnega komarčka;

– sveža melisa;

– šopek drobnjaka;

– nekaj lističev koprive;

– žlica naribanega parmezana;

– oljčno olje.

Jajca razžvrkljamo z vodo. Zelišča res fino drobno sesekljamo z ostrim nožem. Vse skupaj naj jih bo vsaj za eno pest. Zmešamo jih med jajca, prav tako parmezan. Ker je sir dovolj slan, zelišča pa aromatična, ne dodajamo soli. Mlado čebulo nasekljamo z zelenimi listi vred in popražimo na razgreti maščobi. Zalijemo z jajci. Zmes naj sega vsaj centimeter visoko. Pečemo pri blagi temperaturi in vmes večkrat obrnemo z lopatko. Razrežemo kot torto in ponudimo z regratovo solato.