Zdravo je pojesti toliko obrokov, da imamo ves čas ravno prav poln želodec. S tem se izognemo možnosti, da bi pojedli preveč in neprijetno obremenili ta dragoceni organ, ki ga številni literarni viri označujejo za center zdravja v telesu.
Tam se namreč po mnenju mnogih zdravje začne in tudi konča, če zanj ne skrbimo, kot je treba. Želodec je naš zaveznik, ne smemo pozabiti, kajti vsak dan, celo po vsakem obroku, nam lahko marsikaj pove o dogajanju v telesu, nelagodju, slabih odločitvah. Seveda, prebava se začne že prej, v ustih, s temeljitim žvečenjem namreč hrano že ustrezno predelamo in prepojimo s prebavnim encimom, ki razgrajuje škrob v glukozo.
Vse več je zunanjih dejavnikov, ki ga ogrožajo. FOTO: Fizkes/Getty Images
Levji delež pa seveda opravi želodec. Ta je v notranjosti prekrit s sluznico, ki izloča sok, želodčno kislino in encime ter sluz. Vsak dan nastanejo do trije litri zelo kisle tekočine, ki ne le razgrajuje hranila, temveč tudi varuje organizem pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno delovanje nadzoruje želodčna sluznica, vse to pa zagotavlja ustrezno ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo sluznice. Če se ravnovesje poruši, nastopijo težave, kot so bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, bolečina za prsnico, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje. In takšnih težav je dandanes vse več, kažejo raziskave, da je šlo ravnovesje po zlu, pa so zelo pogosto krivi zunanji dejavniki, kot so stres in razburjanje, pretirano uživanje kave, pravega čaja, alkohola in gaziranih pijač, kajenje, premočno začinjena in premastna hrana, preveliki obroki ali prehitro hranjenje, nekatera zdravila ...
Med delom za računalnikom sedimo vzravnano.
Ob začetnih težavah si lahko pomagamo sami, predvsem s prehransko disciplino: uživamo več manjših obrokov na dan, tri ure pred spanjem pa ne jemo. Takoj po jedi se izogibamo telesni dejavnosti, nosimo udobna oblačila, ki nam ne stiskajo pasu. Izogibamo se dražečim pijačam (naštetim zgoraj), opustimo kajenje, spimo z dvignjenim vzglavjem, po potrebi shujšamo. Mnogi od spomladanske karantene vztrajajo v pretiranem sedečem življenjskem slogu, zato ne pozabite, da je treba sedeti vzravnano in redno vstajati. Kdor je izpostavljen stresu, naj se mu poskuša izogniti v kar se da širokem loku, podučite se o tehnikah sproščanja, čim več časa preživite na prostem in se redno gibajte. Ne dvigujte težkih bremen! Pri nagajanju želodčne kisline si lahko sprva pomagamo s pripravki iz lekarne, a le omejen čas in po posvetu s farmacevtom.
V ozadju so lahko tudi nevarne bolezni, zato neprijetnih simptomov ne zanemarjamo.
Če težave v pričakovanem času ne izzvenijo, pa je nujen obisk zdravnika. V ozadju so namreč lahko tudi bolezni, ki zahtevajo obravnavo specialista, denimo gastroezofagealna refluksna bolezen ali vračanje želodčne vsebine v požiralnik, vnetje želodčne sluznice oziroma gastritis, bakterijski gastritis, ki ga povzroči okužba z nevarno
Helicobacter pylori, peptična razjeda ... Nekatere težave lahko povzročijo tudi krvavitev v želodcu, perforacijo želodčne stene in celo rakavo obolenje.
