To je ženski organ, ki se najhitreje stara

Povečanje telesne teže, vročinski oblivi v kateremkoli delu dneva, nočno potenje ter čustvena nihanja so v obdobju menopavze najbolj znane spremembe. Med in po tem obdobju se poveča še tveganje za srčno-žilne, presnovne, nevrodegenerativne in kostne bolezni. Vse več raziskav preučuje, kaj se dogaja po koncu plodnega obdobja žensk, vendar do zdaj ni bilo jasno, kako hormonske spremembe vplivajo na celoten reproduktivni sistem. Raziskovalci iz superračunalniškega centra Barcelona (Barcelona Supercomputing Center) so zato z uporabo umetne inteligence razvili prvi obsežen atlas staranja ženskega reproduktivnega sistema.

FOTO: Ivan-balvan/Gettyimages

Staranje ni enako pri vseh organih

1112 slik tkiv iz 659 vzorcev, ki so zajemali 304 ženske, stare med 20 in 70 let, so združili s podatki o spreminjanju tisočev genov. Tako so lahko rekonstruirali, kako se sedem ključnih reproduktivnih organov; maternica, jajčniki, nožnica, maternični vrat, dojke in jajcevodi stara skozi čas. Z uporabo superračunalnika MareNostrum 5 in metod globokega učenja so analizirali spremembe v tkivih ter molekularne procese, do katerih prihaja z leti. Rezultat je podrobna karta staranja reproduktivnega sistema.

FOTO: Staras/Gettyimages

Presenetljivo odkritje je, da se vsi organi ne starajo enako hitro ali na enak način. Jajčniki in nožnica kažejo postopno staranje, ki se začne že pred uradnim začetkom menopavze. Nasprotno pa maternica kaže bolj nenadne spremembe v času menopavze. Poleg tega celo znotraj istega organa različna tkiva ne starajo enako:  v maternici se denimo sluznica in mišična plast spreminjata različno hitro. Raziskovalci poudarjajo, da menopavza ni le konec delovanja jajčnikov, temveč prelomnica, ki preoblikuje celoten reproduktivni sistem.

FOTO: Ridofranz/Gettyimages

Nove možnosti za medicino

Raziskava je pokazala tudi molekularne signale, povezane s staranjem reproduktivnega sistema, ki jih je mogoče zaznati v krvi več kot 21.000 žensk. To napoveduje možnost neinvazivnega spremljanja zdravja organov brez biopsij. Takšni biomarkerji bi lahko pomagali napovedati tveganja, povezana z menopavzo, kot so težave z medeničnim dnom. Strokovnjaki menijo, da to odpira pot bolj prilagojeni medicini, kjer bodo zdravljenja prilagojena posameznim ženskam in tkivom, ki kažejo največ sprememb, povzema Miss Zdrava.