
Galerija

Ta perujski mit je konec 16. stoletja zapisal Garcillaso de la Vega, tako imenovani El Inca, nesrečni sin perujske princese in kastiljskega hidalga, ki ga je priznal kot svojega zakonitega naslednika: »Pred davnimi časi se je dvigovala planina Odprto okno in v njej tri globoke votline. Iz največje, srednje, imenovane Capac Toco, je stvarnik Viracocha rodil Inke. Ustvaril je štiri brate in štiri sestre ter jih med seboj poročil. Najstarejši je bil Ayar Manco, ki ga je Viracocha postavil za prvega vladarja in ga oženil z najstarejšo od sester, ki jo še danes pomnijo kot okrutno mamo Ocllo. Preostali bratje so bili Ayar Sauca, Ayar Cachi in Ayar Uchu. V starem inkovskem jeziku Manco pomeni najbogatejši, Sauca sreča, Cachi sol, Uchu pa je bilo ime paprike, ki so jo inkovski vladarji, potem ko so si podredili kraljestvo, poimenovali aji, asteški carji pa čili, kot se imenuje še danes.
Sveta paprika
Tako so krenili kraljevski bratje in sestre s podložniki, ki jih je Viracocha ustvaril iz manjših oken, iskat svoje kraljestvo. Ko so prispeli do doline Cusca, je Ayar Capac zabil zlati drog v tla: palica se je v hipu pogreznila v zemljo, nad ravnino pa se je prikazala mavrica. To je bil Viracochev znak, da so prispeli na pravi kraj. Sinovi so si takoj podredili tamkajšnje ljudstvo: Ayar Capac je prevzel vladarske dolžnosti, najmlajši, Ayar Uchu, sveta Paprika, pa je poletel v nebo, in ko se je vrnil iz Viracochevega doma, je naznanil, da se mora prvi Ink, njegov brat Ayar Capac, poslej imenovati Manco Capac, njegova semena pa bodo v notranjosti mame Ocllo vzklila v kraljevsko trto, s katero bodo oplodili vsa polja. Krompir in koruza bosta hrana ljudstva, na papriki pa bo počivala moč njihovih svetih vladarjev. Tako je zavladala dinastija Inkov po volji stvarnika Viracocha in njegovega glasnika, svete Paprike, Ayar Ucha.«
Zdravi vrsto bolezni
Seveda, to je zgolj mit, a tudi sam nesrečni princ de la Vega, princ Inkov in španski plemič, ki je svoje življenje končal kot siromak, ko je govoril o hrani prednikov, je takole povedal: »S temi plodovi, ki so jih prav po zaslugi Ayar Ucha prinesli s svete planine, in z omako, ki jo pripravljajo iz njih, uživajo v vsakem obroku. Današnji prebivalci Peruja so še tako navezani na uchu in aji, da ne želijo ničesar niti okusiti brez njega. Od nekega Španca iz Mehike, ki so ga podučili Azteki, sem slišal, da je paprika izjemno zdravilo za različne bolezni, tako da je ta mož po vsakem obroku pojedel po dve. Sicer pa so vsi Španci, potem ko se vrnejo v domovino, tako vajeni te paprike, da jim je ljubša od vseh začimb z vzhoda.« Poleg zlata oropanih inkovskih božanstev, ki jim je sveta Paprika že zdavnaj prerokoval njihovo nesrečno usodo.
Paprike v pekoči omaki
Na 1 dl mešanega olja podušite 1 večjo, grobo nasekljano čebulo in 4 stroke česna, skupaj s pol kg mletega puranjega mesa in 10 dag sesekljane suhe slanine. Ko vse dobi barvo, zamešajte 20 dag mladega kozjega sira in 5 dag sesekljanih pekočih feferonov. Posolite in z nadevom napolnite 1 kg paprik, ki ste jim odrezali vrh in notranjost očistili semenk. Zložite v naoljeno posodo, zalijte z 1 dl zelenjavne osnove in 0,5 l osnove od svinjskih krač ter kuhajte v posodi, potem pa na hitro prepecite v pečici pri zmerni temperaturi. Ko paprike dobijo skorjico, jih vzemite iz pečice in ohladite. Ko iz omake nastane želatina, paprike pa so hladne, postrezite.
Vinski paprikaš s teletino
Na 10 dag stopljene masti podušite 3 sesekljane čebule, 2 na kockice narezana paradižnika in 4 pretlačene sveže zelene paprike. Ko dobite gosto omako, podobno satarašu, dodajte 1 sesekljano steblo peteršilja, 1 sesekljan šopek domače bazilike, 1 vejico divjega koromača in 1 majhen pekoči feferon. Vse posolite in na to vročo posteljico položite 1 kg mehke teletine, narezane na kocke, in še nekoliko podušite, da meso spusti vodo. Zalijte z 2 dl telečje osnove in dušite. Paprikaš zalijte z 2 dl suhega belega vina. Ko se vse zgosti, vino izpari, meso pa postane mehko, postrezite ta vinski paprikaš, zalit z jogurtom ali domačo kislo smetano, z domačimi testeninami.