

FOTO: Galina Zhigalova/Getty Images

Roke pozimi še posebno skrbno negujemo. FOTO: Inspirationgp/Getty Images

Zaradi mraza in suhe vročine se lahko pojavi srbečica. FOTO: Triocean/Getty Images



Poleti zaradi sonca koži posvečamo več pozornosti, v zimskih dneh pa jo pogosto zanemarjamo. Pa vendar je prav v tem obdobju še posebno občutljiva. Nizke temperature v kombinaciji s hladnim zrakom, vetrom in nizko vlago slabo vplivajo nanjo, poškoduje jo tudi vroč in suh zrak v notranjih prostorih. Strokovnjaki poudarjajo, da kombinacija nizke zračne vlage in nizkih temperatur oslabi kožno pregrado, koža pa postane dovzetnejša za mehanske obremenitve, kot so drgnjenje oblačil, pogosto umivanje in razkuževanje. Posledica je, da jo hitreje razdražimo in da se prej pojavijo vnetna poslabšanja, na primer pri atopijskem dermatitisu.
Ko je kožna pregrada načeta, se pogosto razvije kseroza, to je izrazito suha koža. Vidimo jo kot hrapavost, luščenje in drobne razpoke, pogosto jo spremlja neprijetno srbenje. Če težave ignoriramo, se lahko pri nekaterih razvije v oblike ekcema, s tem pa naraste tudi tveganje za okužbe poškodovane kože. Mraz ne pomeni samo suhosti. V vlažnem hladnem vremenu se lahko na prstih rok ali nog pojavijo boleče rdečkasto vijolične spremembe, ozebline. Gre za vnetno reakcijo kože po izpostavitvi mrazu, najpogosteje na prstih. Pri tem je dobro ločiti med pojmoma: ozeblina je vnetje kože oziroma tkiva zaradi mraza. V res ekstremnih razmerah pa lahko nastanejo omrzline, ko koža dobesedno zmrzne. Takrat se lahko pojavijo otrplost, izguba občutka in mehurji, kar zahteva hitro ukrepanje in zdravniško pomoč.

Umivajmo se z mlačno vodo in nežnimi sredstvi.
In kako lahko koži pomagamo? Dermatologi svetujejo, da se umivamo z mlačno, ne vročo vodo, da izberemo nežna sredstva brez dišav in da kožo po umivanju samo popivnamo, ne drgnemo. Ključen korak pride takoj zatem: negovalno kremo ali mazilo nanesemo takoj po umivanju, ko je koža še rahlo vlažna, saj tako lažje zadržimo vodo v njej. Pri zelo suhi koži so mazila in bogate kreme praviloma učinkovitejši kot lahki losjoni.

Pozimi koži pogosto škodi še notranji zrak, ki je v ogrevanih prostorih suh. Zato si pomagamo z vlažilnikom zraka, zlasti v prostoru, kjer spimo, in izbiro mehkejših materialov, ki kože ne praskajo. Če imamo razpokane členke ali zelo suhe roke, zvečer nanesemo debelejši sloj mazila in roke zaščitimo z bombažnimi rokavicami, da negovalno plast zadržimo na koži. Če kljub negi koža ostaja zelo rdeča, boleča, razpokana ali srbeča, če se pojavijo znaki omrzlin ali nenadna koprivnica v mrazu, ne čakajmo. Takrat je pametno poiskati zdravniški nasvet, ker koža včasih ne potrebuje še ene kreme, ampak pravo zdravljenje.
Včasih koža ne potrebuje še ene kreme, ampak pravo zdravljenje.