Živeti dlje in dobro, ohraniti gibljivo telo in vitalen um

Mednarodni dan starejših pod okriljem Organizacije Združenih narodov vsakega 1. oktobra zaznamujemo od 1991. Letos v ospredje postavlja dolgoživost in vprašanje, kako se prilagoditi temu, da ljudje živimo dlje. Daljša življenjska doba je pomemben dosežek sodobne medicine in družbe, vendar več let življenja še ne pomeni nujno tudi več let dobrega zdravja. Pomembno je, koliko časa lahko človek ostane telesno dejaven, umsko čil, samostojen in vključen v vsakdanje življenje.

Na staranje vplivajo geni, vendar imajo pomembno vlogo tudi življenjske navade in okolje. Pri tem ne gre za iskanje recepta za večno mladost, temveč za ohranjanje telesnih sposobnosti, ki jih potrebujemo vsak dan – od hoje in vstajanja s stola do nošenja vrečk in skrbi zase.

Redna telesna dejavnost pomaga ohranjati mišično moč, gibljivost in ravnotežje ter zmanjšuje tveganje za padce. Ni treba, da je naporna: pomembno je, da vključuje tudi vaje za moč in ravnotežje, ne le hoje. Posebno pozornost namenimo prehrani, saj se potrebe s starostjo spreminjajo. Starejši so pogosto manj lačni, poleg zmanjšanega apetita pa morda preprosto nimajo motiva ali želje, da bi si pripravili obrok ali sedli k polni mizi. Zato je še toliko pomembneje poskrbeti za obroke, ki vsebujejo dovolj hranil. Raznolika prehrana z dovolj beljakovinami, zelenjavo in sadjem, polnovrednimi žiti ter kakovostnimi maščobami pomaga ohranjati mišice in splošno zdravje. K preventivni skrbi za zdravje spadajo redno spremljanje krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja, skrb za vid, sluh in ustno zdravje, cepljenja ter udeleževanje v priporočenih presejalnih programih. Tako lahko težave odkrijemo, še preden začnejo omejevati vsakdanje življenje.

Za vitalen um

Zdravje v starosti ni samo vprašanje telesa. Da ohranimo bistrino uma in duha, možgani potrebujejo dejavnost, človek pa potrebuje tudi stike z drugimi. Zato so dragocene najrazličnejše dejavnosti, ki jih organizirajo društva upokojencev, dnevni centri, knjižnice, ljudske univerze, kulturne ustanove in druge lokalne organizacije. Starejši se lahko vključijo v telovadbo, pohodništvo, ples, petje, ustvarjalne delavnice, jezikovne in računalniške tečaje, predavanja, izlete, bralne skupine ali prostovoljsko delo. Marsikje so na voljo tudi medgeneracijske dejavnosti, pri katerih se srečujejo različne generacije.

Takšne dejavnosti niso pomembne le zato, ker zapolnijo prosti čas. Ponujajo gibanje, učenje, druženje in občutek, da smo še vedno del skupnosti. Prav tako ne smemo zanemariti odnosov, ki jih imamo že dolgo: družine, partnerja, sorojencev, prijateljev in drugih ljudi, ki so nam blizu. Tudi ti odnosi potrebujejo naš čas in pozornost. Klic, skupna kava, sprehod ali redno druženje se morda zdijo malenkosti, vendar se bližina ne ohranja sama od sebe. To postane še pomembneje, ko se po upokojitvi spremeni vsakdan, otroci odidejo od doma, zmanjša se krog znancev ali izgubimo partnerja oziroma prijatelje. Zato je vredno odnose načrtno vzdrževati in si zanje vzeti čas, še preden osamljenost in pomanjkanje stikov postaneta težava. In že smo pri skrbi za duševno zdravje: spremembe, izgube in zmanjšana samostojnost lahko vplivajo na razpoloženje. Vztrajna žalost, tesnoba, umikanje iz družbe ali izguba zanimanja za stvari, ki so človeka prej veselile, niso nekaj, kar bi bilo treba pripisati samo starosti. O težavah se je smiselno pogovoriti z bližnjimi in po potrebi poiskati strokovno pomoč.