Zlata ribica, Ljubljana

LJUBLJANA – Zunanji prišepetovalci so mi namignili, da je mogoče po novem na Cankarjevem nabrežju v prestolnici pojesti dobro ribo. Kje? Kot ime pove: pri Zlati ribici. Polepšana restavracija pod šefovskim vodstvom Sečovljanke Jasne ima očitno prave dobavitelje iz ribiške srenje, kar je razvidno tudi iz fotografije sredine ponudbe.

Prepustili smo se torej degustacijskemu scenosledu in po lepih zelenih velikih vloženih oljkah in kozarcu Medotove penine (Brda, suha penina, v kateri prevladuje rebula) smo za predjed dobili okusne jakobove pokrovače. Če so sveže, je čisto dovolj, če so narejene na maslu in le z drobtinami. Školjke, ki jih večina bolj pozna kot kapesante, so bile iz severnega Jadrana, vino za spremljavo pa iz hrvaške Istre: Kozlovičeva sveža malvazija letnik 2011 je zanesljivo ena najboljših malvazij tega letnika.

Zunaj se je ulila prava aprilska ploha, ko so nam postregli s krepko škampovo juho. Osnova je bila paradižnikova, v juhi so precej na gosto plavali škampovi repki, krepkost ji je dajala dobra merica konjaka, še dodaten vtis pa velik škamp, ki se je ulegel v juho.

Naslednji krožnik, špageti z morskimi sadeži, me je spomnil na podobne špagete v istrski konobi Martin Pescador (Trget pri Rabcu, vzhodna istrska obala), ko so se špageti komaj videli izpod obilice morskih sadežev. Jasna jih je pripravila podobno: z izdatno količino škampov, gamberov, lignjev in školjk pedočev, dondol in vongol. K okusu pa je pripomogel še sauvignon letnik 2010 iz kleti Movia.

Soimenjak Aleša Kristančiča, Dušan Kristančič, je s svojim chardonnayjem letnik 2010 spremljal glavno jed: škarpeno v pečici so v kuhinji pripravili z mladim krompirjem in oljkami.

Večerjo smo končali s pravkar pečeno, še zelo toplo jagodno pito in sladkim rumenim muškatom, jagodni izbor, letnik 2010 iz kleti Pra-Vino: legendarnemu Stanku Čurinu se je pridružil najprej zet Stanislav Praprotnik, potem pa še njegov sin, Stankov vnuk, Borut.