
Galerija

Zdravniki, ki so proučevali DNK ženske, ki je živela 117 let, so razkrili presenetljiv prehranski izdelek, ki je lahko pomagal k njeni dolgoživosti. Do svoje smrti avgusta 2024 je špansko-ameriška Maria Branyas Morera nosila naziv najstarejše živeče osebe na svetu, pa tudi najstarejše Španke vseh časov. Ob smrti je imela 117 let in 168 dni.
Rodila se je v ZDA, nato pa se je leta 1915 z družino preselila v Katalonijo. Tam je preživela vojne, družbene pretrese in pandemije – celo okužbo s covidom-19 pri 113 letih. Ker je želela deliti skrivnosti svoje dolgoživosti, je Maria prosila zdravnike, naj preučijo njen DNK, da bi lahko »pomagala drugim« doživeti podobno starost.
Pred smrtjo so zdravniki v Španiji vzeli vzorce njene krvi, sline, urina in blata ter ustvarili biološki profil. Njeno genetiko in celične strukture so nato primerjali z vzorci drugih starejših ljudi. Ugotovili so, da je bila njena biološka starost od 10 do 15 let nižja od dejanske.
Kako ji je to uspelo? Ključen je bil preplet genetskih in življenjskih dejavnikov. »Marijini starši so ji dali zelo dobre gene, a staršev si ne moremo izbrati,« je za The Times povedal glavni raziskovalec dr. Manel Esteller.
Raziskovalci pa so poudarili, da genetika ni bila edina skrivnost njene dolgoživosti. Nekdanja medicinska sestra je živela zelo aktivno življenje, v domu za ostarele pa so zapisali, da je vadila, dokler je le mogla. Ni imela prekomerne telesne teže, ni kadila, ni pila alkohola in imela je bogato družabno življenje.
Posebej pa je raziskovalce presenetila njena ljubezen do jogurta – špansko znamko La Fageda je jedla tudi do trikrat na dan. Jogurt je znan po tem, da podpira zdravje črevesja, vsebuje pomembna hranila in krepi imunski sistem. Raziskave pa kažejo, da probiotiki zmanjšujejo pojavnost, trajanje in resnost bolezni, kot sta gripa in koronavirus. Vsako jutro je pila tudi smuti z osmimi različnimi vrstami žit.
Doktorski študent Eloy Santos z Inštituta za raziskave levkemije Josep Carreras je za The Telegraph povedal, da je zaradi velike količine zdravih bakterij in vlaknin v njenem črevesju uspevala »koristna mikrobiota«.
Dr. Esteller je raziskavo sklenil z besedami: »Zaključek je, da so sledi za izjemno dolgoživost mešanica tega, kar podedujemo od staršev, in tega, kar počnemo v življenju. In ta delež je lahko … pol-pol,« poroča ladbible.com.
Preberite še: