Dotik je eden prvih čutov, ki se razvijejo pri ljudeh. Že v maternici plod zaznava dotik, kar kaže na njegovo temeljno vlogo v zgodnjem razvoju. Ko se otrok rodi, je dotik ključnega pomena za njegovo preživetje in dobro počutje. Starši z dotikanjem, božanjem pogosto pomirijo svoje dojenčke, kar potrjuje, da ima to že od rojstva pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa. Crkljanje ali nošenje otroka pomaga uravnavati stresne hormone, spodbuja občutek varnosti in ljubezni.
Dotik ima tudi v odraslosti pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa in izboljšanju splošnega počutja. Pred stresnimi dogodki, kot so pomembni sestanki ali izpiti, lahko objem ljubljene osebe pomaga umiriti živce in zmanjšati anksioznost. Po napornem dnevu v službi lahko masaža ali preprosto držanje za roke prinese občutek olajšanja in sprostitve.

Raziskave so pokazale, da človeška masaža bolj koristi kot masaža z napravami. FOTO: Nanostockk/Getty Images
Dotik v medicini
Zdravnik Abraham Verghese poudarja, da fizični pregledi v sodobni medicini vse bolj izginjajo. Delil je zgodbo o 40-letni ženski, ki je prišla na urgenco zmedena in visokim krvnim tlakom, nato pa doživela srčni zastoj. Po stabilizaciji je bila opravljena CT preiskava, ki je razkrila napredovale metastaze v dojkah. Verghese je poudaril, da so žensko v preteklih dveh letih pregledali v štirih ali petih zdravstvenih ustanovah, a nihče ni opravil temeljitega fizičnega pregleda, ki bi lahko zgodaj odkril raka na dojkah. Poudaril je tudi, da je dotik v zdravstvu pomemben ne le kot sredstvo za diagnozo, ampak tudi za tolažbo in zdravljenje.
Dotik ima zmožnost vzpostaviti čustveno povezavo med ljudmi, kar je ključno za medosebne odnose in socialno podporo; ni le fizična izkušnja, ampak tudi močno čustveno orodje, ki lahko izboljša kakovost življenja.
Številni pozitivni učinki
Moč dotika dokazujejo številne znanstvene raziskave. Julian Packheiser s svojo ekipo iz laboratorija za socialno nevroznanost na Univerzi Ruhr v Bochumu je naredil meta analizo vseh raziskav, ki so se ukvarjale s to tematiko. Raziskava, o kateri piše tudi Psychiatry Today, je združila podatke iz 137 različnih študij, vključevala pa je tudi pregled dodatnih 75 študij, ki jih ni bilo mogoče matematično integrirati. Skupaj so analizirali podatke skoraj 13.000 prostovoljcev. Ugotovitve raziskave so pokazale, da ima dotik dokazano številne pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje ne glede na starostno skupino. Dojenčki, ki so jih nosili ob telesu, so bolj učinkovito uravnavali stresni hormon kortizol, bolje regulirali telesno temperaturo in dihanje, pri njih so opazili celo boljše delovanje jeter. Pri odraslih so objemi, masaže in druge oblike dotika znatno zmanjšali občutke depresije in anksioznosti ter olajšali fizične bolečine. Zanimivo je, da so bili ti učinki še močnejši pri različnih skupinah pacientov v primerjavi z zdravimi prostovoljci.
Raziskava je prav tako primerjala učinke dotika med ljudmi in roboti. Ugotovili so, da robotske masaže sicer prinašajo podobne pozitivne učinke na fizično zdravje, kot je lajšanje bolečin, vendar so manj učinkovite pri izboljšanju duševnega zdravja. Opazni so pozitivni učinki dotika tako znanih oseb (npr. objem prijatelja) kot tudi zdravstvenih strokovnjakov (npr. masaža licenciranega terapevta).

Kot sredstvo za zmanjševanje občutka bolečine ga uporabljajo tudi zdravstveni delavci. FOTO: Meeko Media/Getty Images
Ameriški profesor psihologije Dacher Keltner z Univerze Berkeley v Kaliforniji je v članku, objavljenem v reviji Greater Good Magazine, poudaril, da so roke naše primarno sredstvo za izražanje sočutja. Njegove raziskave so pokazale, da lahko ljudje prek dotika učinkovito komunicirajo čustva. V eni izmed študij so raziskovalci postavili pregrado med dvema neznancema. Ena oseba je skozi pregrado iztegnila roko, druga pa je morala s kratkim dotikom na podlaket prenesti določeno čustvo. Udeleženci so sočutje prepoznali pravilno v skoraj 60 odstotkih primerov, kar je bistveno več od naključne verjetnosti.
Keltner je prav tako ugotovil, da so nedonošenčki, ki so prejeli le tri 15-minutne terapije z dotikom na dan, v od petih do desetih dneh pridobili kar 47 odstotkov več teže kot tisti, ki so prejemali zgolj standardno medicinsko oskrbo. Delo nevroznanstvenika Edmunda Rollsa pa je pokazalo, da dotik aktivira orbitofrontalni korteks v možganih, ki je povezan z občutki nagrade in sočutja.
Nedonošenčki, ki so prejeli tri 15-minutne terapije z dotikom, so pridobili 47 odstotkov več teže od drugih.