Žvečimo z zaprtimi usti

O napihnjenosti ne govorimo radi, a vsaj občasno doleti prav vsakogar. Največkrat je kriva prevelika količina zaužite hrane, nekaterim povzročajo težave določena živila, včasih jo zagodeta prehitro goltanje in nezadostno žvečenje, morda pa je v ozadju samo leno črevesje.

Najpogostejši krivci za napihnjenost so plini v prebavilih. Nastajajo pri prebavljanju hrane, nekaj zraka pa pogoltnemo tudi med jedjo in pitjem, predvsem če jemo hitro, govorimo s polnimi usti, žvečimo žvečilni gumi ali pijemo gazirane pijače. Več plinov nastane tudi med uživanjem nekaterih živil, kot so stročnice, zelje, brokoli, cvetača, čebula, suho sadje in nekatera sladila. Pogost razlog za težave je tudi zaprtje. Ko se črevesje ne izprazni popolnoma, se lahko ob občutku polnosti pojavijo še vetrovi, krči in napetost v trebuhu. Ne smemo spregledati niti občutljivosti za nekatera živila, mlečni izdelki so lahko na primer težavni za ljudi z laktozno intoleranco, napihnjenost pa se lahko pojavlja tudi pri sindromu razdražljivega črevesja, celiakiji in nekaterih drugih težavah.

Pišimo dnevnik

Pri običajnih težavah lahko pomaga že sprememba navad pri mizi: jemo počasneje in hrano dobro prežvečimo, z zaprtimi usti. Namesto enega ogromnega obroka si privoščimo več manjših. Gazirane pijače za nekaj časa postavimo na stranski tir, prav tako zelo mastno, sladko in težko prebavljivo hrano, spremljamo, katera živila nam povzročajo težave; po potrebi vodimo dnevnik prehrane in si sproti zapisujemo, kaj smo pojedli in kdaj ter v kakšni količini ter kdaj se je pojavila napihnjenost, ali so jo spremljale še druge težave ... Tako lahko veliko lažje odkrijemo povzročitelja, dnevnik pa bi bil lahko v pomoč tudi zdravniku, če bi se odločili poiskati pomoč.

Pomembno je tudi gibanje. Kratek sprehod po obroku je precej boljša izbira kot poležavanje na kavču, saj gibanje spodbuja peristaltiko črevesja in prebavo. Pijemo dovolj tekočine, pomagajo tudi živila z več topnih vlaknin, denimo ovseni kosmiči ali laneno seme, vendar jih v prehrano uvajamo postopoma in ob tem pijemo dovolj vode. Ob napihnjenosti mnogim prija skodelica toplega čaja, denimo metinega, nekateri prisegajo na komarček ali ingver, predvsem zato, ker so to tradicionalna sredstva za pomirjanje prebavil. Tudi nežna masaža trebuha lahko pomaga pri občutku ujetih plinov.

Težave velikokrat povzročajo preveliki obroki. FOTO: Kinga Krzeminska/Getty Images

Včasih je smiseln obisk zdravnika. FOTO: Halfpoint Images/Getty Images

Občasna napihnjenost ni skrb vzbujajoča, vztrajne težave pa terjajo več pozornosti. Če je trebuh pogosto napet, sploh če se pridružijo nepojasnjeno hujšanje, kri v blatu, bruhanje, povišana temperatura, zatrdlina na predelu trebuha, vztrajna driska ali zaprtje oziroma druge izrazite prebavne težave, ne omahujemo z obiskom zdravnika.