
Galerija

Vsak dan sprejemamo ogromno sporočil o tem, kako naj bi živeli. Nekatera prihajajo iz družine, druga iz šole, okolja, oglaševanja, družbenih omrežij in medijev. Govorijo nam, kakšni naj bi bili, kaj naj bi dosegli, kako naj bi bili videti in kaj naj bi pomenilo uspešno življenje. Ker jih poslušamo znova in znova, se lahko zgodi, da jih začnemo doživljati kot lastne želje. Tako si morda prizadevamo za določeno kariero, ker smo se naučili, da prinaša ugled. Kupujemo stvari, za katere verjamemo, da bodo dokazovale naš uspeh. Primerjamo svoje telo, odnose, dom in prosti čas s podobami, ki jih vidimo na zaslonih. Pri tem se vse redkeje vprašamo: Ali si tega res želimo?
Vpliv okolja ni nujno slab. Od drugih se učimo, dobivamo ideje in širimo svoje možnosti. Težava nastane takrat, ko zunanja pričakovanja postanejo tako glasna, da ne slišimo več lastnih potreb. Posebno močna so sporočila, ki jih prejemamo pogosto. Če nas vsak dan obkrožajo podobe popolnih teles, lahko hitro dobimo občutek, da z našim nekaj ni v redu. Če nenehno poslušamo, da je vrednost človeka odvisna od produktivnosti, se začnemo počutiti krive takrat, ko počivamo. Če spremljamo predvsem zgodbe o izjemnih dosežkih, se nam lahko povsem običajno življenje začne zdeti nezadostno.

Družbena omrežja so temu dodala novo razsežnost. Primerjamo svoj običajni vsakdan z izbranimi trenutki življenj drugih ljudi. Vidimo njihov dopust, napredovanje, novo stanovanje ali popoln družinski trenutek, ne vidimo pa dvomov, konfliktov, dolgočasnih dni in težav v ozadju.
Zato se lahko zavestno vprašamo, katera sporočila spuščamo v svoj notranji prostor. Kdo določa, kaj je za nas uspeh? Kdaj smo nazadnje preverili, ali so cilji, ki jih zasledujemo, še vedno naši?
Ni treba, da se odmaknemo od sveta ali zavrnemo tehnologijo. Veliko bolj koristno je, da postanemo pozornejši uporabniki vsebin, ki nas obdajajo. Lahko opazujemo, kako se počutimo po določenem času na družbenih omrežjih, katere vsebine v nas prebujajo tesnobo in katere nas navdihujejo brez občutka manjvrednosti. Pomaga tudi, če si občasno predstavljamo življenje brez občinstva. Če nihče ne bi videl našega avtomobila, stanovanja, potovanja, oblačil ali kariere, kaj bi še vedno izbrali? Če nam ne bi bilo treba nikomur ničesar dokazovati, kako bi želeli preživeti svoj čas? Takšna vprašanja nam pomagajo razlikovati med zunanjim pritiskom in notranjo željo.
Svoboda namreč ni samo možnost, da lahko izbiramo med številnimi možnostmi. Prava svoboda je tudi sposobnost prepoznati, zakaj nekaj izbiramo. Ko to razumemo, lahko iz sveta vzamemo tisto, kar nas bogati, ne da bi mu dovolili, da nam v celoti pove, kdo moramo biti.