Brez zamer: ne bodimo ujetnik jeze

Kuhanje zamere pomeni, da smo ujetniki svoje jeze. Če se v nas razrašča zamera, lahko uporabimo orodja kognitivno-vedenjske terapije, ki preoblikujejo razmišljanje in omogočijo, da pozabimo na stare rane, kar nam bo samo koristilo, pravi ameriška psihoterapevtka in avtorica duhovnih knjig Arlene K. Unger, ki je zasnovala spodnjo vajo.

Raziskovalci s stanfordske univerze so ugotovili, da imajo ljudje, ki zlahka odpuščajo, boljši imunski sistem in so bolj pozitivno naravnani. Pet korakov vaje ponavljamo vsak dan od 15 do 20 minut. Kmalu bomo opazili, da smo bolj spontani, mirni in optimistični.

Začnemo s tem, da se zavedamo pomena odpuščanja. To ne pomeni, da iščemo opravičila in izgovore, ampak dovolimo, da spomin na zamero zbledi iz naših misli. Nato izrazimo čustva. Z besedami povemo, kako se počutimo. Zamere ne stresamo na druge. Ustvarimo si širši okvir. Razmislimo, zakaj se je zamera zgodila. Če poiščemo racionalno razlago, se bo morda naša jeza nekoliko polegla.

Poskrbimo za varnost. Razmislimo, kaj lahko storimo, da bi si jo zagotovili – ali želimo, da nam oseba, ki je vir zamere, zagotovi, da ne misli slabo? Zaključimo s tem, da nismo žrtev. Sklenimo, da bomo pozabili na stare zamere, in živimo naprej.