Človeštvo naj bi po drugi svetovni vojni doseglo kritično točko

Pokojna Dolores Cannon, ena najbolj znanih hipnoterapevtk 20. stoletja, je poročala o 'treh valovih prostovoljcev', dušah, ki naj bi se v zadnjih desetletjih inkarnirale na Zemljo, da podprejo njen prehod v novo dimenzijo.

Pisala je, da je človeštvo po drugi svetovni vojni doseglo kritično točko. Razvoj atomskega orožja in naraščajoče nasilje sta pretresla ne le svet, ampak tudi vesolje. Visoko razvite planetarne duše so zato začutile, da mora nekdo ustaviti drvenje v uničenje – a ne od zunaj, temveč od znotraj. Zemlja je planet svobodne volje, zato je bil edini način za to, da se same rodijo kot ljudje. Tako so se začeli utelešati duhovni prostovoljci.

Prvi val teh naj bi se rodil med 1940. in 1960. Opisuje jih kot občutljive, tihe, zadržane ljudi, ki težko razumejo nasilje in brutalnost sveta. V seansah naj bi od njih slišala stavke, kot so: »Ne maram tega planeta. Želim se vrniti domov.« Imeli naj bi težave s prilagajanjem, a nosili v sebi vibracijo miru, da preprečijo uničenje človeštva in zasadijo seme nove zavesti. Mnogi so postali pionirji duhovnosti, okoljevarstva ali umetnosti.

Žive antene

Drugi val, rojen med 1970. in 1985., naj bi bil še bolj subtilen in s svojo prisotnostjo zdravil okolico. Nimajo želje po izpostavljenosti, ne iščejo priznanja – njihova naloga je oddajanje nežne, a močne energije, ki vpliva na ljudi okoli njih. Dolores jih je imenovala žive antene – bitja, ki z energijo umirjajo napetosti in razpršujejo temo, ne da bi se tega zavedala. Mnogi čutijo, da so tu z razlogom, a ga ne znajo razložiti.

Tretji val, ki zajema generacije po letu 1990, prinaša popolnoma novo energijo. Gre za mlade, ki že od rojstva delujejo drugače – so samozavestni, intuitivni, uporniški do sistema, ki se jim zdi zastarel. To so indigo, kristalni in mavrični otroci, ki naj bi imeli v sebi večdimenzionalno zavest. Oni bodo zakorakali na novo Zemljo, kjer bodo odnosi temeljili na razumevanju, sodelovanju in energijski povezanosti.