Čustvena prva pomoč ob stresu, dovolimo si tudi počitek

Stres je naraven telesni in duševni odziv na izzive ali grožnje in nas kratkotrajno lahko celo spodbudi k boljšemu delovanju, če pa traja, lahko vodi v izgorelost in zdravstvene težave. Kako si pomagati, da se ne bi znašli na tej skrajni točki, smo povprašali terapevtko transakcijske analize Janjo Jeanette Bizjak.

»Transakcijska analiza izhaja iz predpostavke, da pri vsem, kar počnemo, izhajamo iz življenjskega skripta, ki smo ga pridobili kot otroci do nekje petega leta starosti. Ne nujno doma, lahko tudi od drugih pomembnih odraslih v naši bližini. Na nezavedni ravni ta življenjski skript pomembno vpliva na to, kako bomo živeli, saj ga nenehno preigravamo. Ni rečeno, da je pozitiven – lahko nas tudi ovira,« terapevtka na razumljiv način pojasni bistvo te psihološke teorije osebnosti. Prav v takšnem skriptu se lahko skriva odgovor na vprašanje, zakaj nas neka situacija spravlja v stres ali kako se spopadamo z negativnimi čustvi. A kot pravi, bližnjic pri spopadanju s stresom ni.

Nismo vsemogočni

Terapevtka Janja Jeanette Bizjak poudarja, da ni ene rešitve za vse. FOTO: Osebni Arhiv

»Kot terapevtki mi je zelo pomembno, da ne dajem instant rešitev. Menim, da je bolje delati na terapevtskem odnosu kot uporabljati samo določene tehnike za reševanje tovrstnih težav. Tehnike so pri spopadanju s stresom lahko zelo koristne, vendar je na dolgi rok pogosto pomembno tudi razumevanje globljih vzorcev in razlogov, zaradi katerih reagiramo na določen način. Pri stresu namreč ne gre le za preobremenjenost; velikokrat se nam zgodi, da smo potlačili kako čustvo, denimo žalost, strah ali jezo. Ko ljudje stisko dolgo minimalizirajo in o njej z nikomer ne govorijo, se lahko pokažejo določeni simptomi. Poudarila bi, da ni znak šibkosti, če poiščejo pomoč,« pove. Včasih si ljudje želijo čim hitreje odpraviti neprijetna čustva, vendar terapevtski pristopi poudarjajo, da je pomembno tudi sprejemanje težjih občutkov. »Ne tako, da jih izražamo destruktivno, ampak na način, da si priznamo, da obstajajo. Zavedajmo se, da nismo vsemogočni, in si dovolimo biti šibki. Dovolimo si počitek in si priznajmo, da določene stvari lahko počakajo,« razloži.

V praksi si, ko smo pod stresom, pomagamo na različne načine, pravi. »Vsak naj sam najde svojo pot. Nekaterim zelo pomaga meditacija, drugim, da gredo v gozd, se ukvarjajo s športom, berejo ali se družijo. Vsak naj najde tisto, kar mu pomaga. Nobena tehnika ni boljša kot druga, in če nekaj ne pomaga, verjetno le pomeni, da to ni prava tehnika za nas,« navaja.

Pogovor s prijateljem je v redu, vendar včasih ni dovolj. FOTO: Galina Zhigalova/Getty Images

Včasih pa takšne tehnike niso dovolj. »Dobro si je poiskati terapevta, ko ne moremo normalno funkcionirati ali če smo preutrujeni in ne zmoremo več, ko se z neko zadevo ukvarjamo več časa in nam vzame ogromno energije, ko je naša kakovost življenja okrnjena,« našteva. Prva pomoč je lahko pogovor s prijateljem, če pa je stiska težja, je obisk terapevta vsekakor priporočljiv, sklene.

Privoščimo si sprostitev, ki nas najbolj razbremeni. FOTO: Wundervisuals/Getty Images