Duhovna modrost: vpliv preteklih življenj na zdajšnje

​Regresoterapevti pravijo, da se rodimo z načrtom, ki ga ob rojstvu namerno pozabimo, težke preizkušnje so le lekcije, za katere smo se odločili, da bi zrasli. Všeč nam je določena glasba, nepojasnjeno nas privlačijo določeni ljudje ali hrana, všeč so nam določena oblačila, strastno nas zanimajo določena zgodovinska obdobja, morda se celo znajdemo na kraju, ki se nam zdi izjemno znan, čeprav ga nismo še nikoli obiskali. Vse to kaže, da smo se morda res rodili in živeli že prej.

Pretekla življenja so namenjena pridobivanju izkušenj. FOTO: Grape_vein, Getty Images

Pričevanja ljudi v hipnotični regresiji, ki jo izvajajo raziskovalci, npr. dr. Michael Newton in pokojna Dolores Cannon, da bi dokumentirali njihove zgodbe ter dokazali obstoj onstranstva in posmrtnega življenja, kažejo, da se vse začne s predrojstnim načrtom, ki ga sestavimo s svojimi vodniki oz. svetom modrih starih duš. Z njimi se pogovorimo o prihodnjem življenju. Izbiramo lahko med nekaj različnimi življenji in telesi v določenem času, ki najbolj ustrezajo izkušnjam, ki jih potrebujemo kot duša. Izberemo si vse, vključno s starši, ki najbolje ustrezajo našim razvojnim potrebam. Ko izberemo okvire prihodnje zgodbe, se začne podrobnejše načrtovanje vsega, kar želimo doživeti. Namen je pridobivanje izkušenj, zato si zastavimo cilje, ki bi jih radi dosegli, in prepreke, ki jih bomo morali premagati. Odločamo se tudi glede na to, kako bomo čim bolje očistili svojo karmo. Karma v nasprotju s splošnim prepričanjem predstavlja samo načelo ustvarjanja ravnovesja.

Lahko spolzek teren

Ozdraviti moramo napačna prepričanja, da razmere, povezane z njimi, doživimo z obeh strani. Ko naredimo življenjski načrt, nam vodniki pomagajo oblikovati podrobnejši potek, ki vključuje tudi svobodno voljo. Prav tako nam pomagajo ustvariti sinhronosti, ki sprožijo sosledja dogodkov in nas vodijo na pot, na kateri bomo izmojstrili zastavljene cilje. Ko je načrt končan, se rodimo, pozabimo nanj in na to, kdo smo v resnici.

Kopanje po preteklosti iz radovednosti je lahko spolzek teren, opozarjajo duhovni učitelji. Obstaja namreč zid med stvarmi, ki se jih zavedamo v sedanjem telesu, in skladiščem podatkov iz preteklih življenj, in to z dobrim razlogom. Če bi ga prebili in izvedeli vse, bi se morali soočiti z vznemirljivimi in težkimi situacijami, ki so se nam zgodile. V običajnem čustvenem in mentalnem stanju nismo dovolj močni, da bi lahko sprejeli in prebavili vse, kar smo izkusili, brez resnih posledic.

Predstavljajte si namreč, da se stepete s šefom, ker je bil v preteklem življenju kavboj, ki je iztrebil vašo vas, in se mu želite maščevati, ne da bi pri tem razumeli, zakaj se je vse to zgodilo in zakaj sta zdaj vajini vlogi drugačni. Ali se ne želite družiti s prijateljico, ker vam je nekoč ukradla otroke, namesto da bi v tem življenju poravnali karmo z njo.