Duhovna vaja: ognjeno srce

Vizualizacija je koristna, tudi če se spopadamo z ljubezensko zavrnitvijo ali žalovanjem, poudarja ameriška psihoterapevtka in avtorica duhovnih knjig Arlene K. Unger. Ob čustveno-možganskem treningu namreč čustveno okrevanje dojemamo enako kot okrevanje po telesni poškodbi: za to, da povsem zacelimo svoje rane, potrebujemo čas, nego in začasni odmik od sveta.

Globino in vulkansko silo svojih čustev moramo docela občutiti, če ne želimo, da ostanejo v našem telesu in spominu, ampak zapustiti pogorišče, znova poiskati upanje in živeti dalje.

Vajo delamo vsak večer, mesec dni ali dokler se nam ne zaceli srce. Izvajamo jo v mirnem kotičku, kjer nam je udobno in nas ne bo nihče motil. Zapremo oči in se osredotočimo na svoj dih. Dovolimo, da čustva v nas vrejo kot magma v aktivnem ognjeniku, ne ustavljamo jih in ne tlačimo. Ne zadržujemo se.

Dovolimo, da čustva izbruhnejo iz ognjenika. Zdaj so kot reka lave – vroča in razbeljena neovirano tečejo. Toda kmalu opazimo, da se čustva kot lava začnejo hladiti takoj po izbruhu. Čez čas dosežejo temperaturo, ki ni več uničujoča ali nevarna. Zdaj lahko ohlajena polja lave prehodimo, čeprav bi nas nekoč opekla. Umirjeno dihamo in integriramo spoznanje.