Intuicija ni čarovnija

Včasih nekaj preprosto začutimo, še preden imamo dokaze. Nekdo vstopi v naše življenje, mi imamo občutek, da ni prišel po naključju. Srce poskoči, telo se odzove, misli se umirijo ali razburkajo. Je to intuicija? Šesti čut? Mnogi verjamejo, da imamo vsi sposobnost, da bolje zaznavamo ljudi, dogodke in odločitve. Ne gre nujno za nekaj skrivnostnega ali nedosegljivega. Gre za to, da se znamo ustaviti, prisluhniti sebi in opaziti, kaj se dogaja v nas, ko se znajdemo pred pomembno izbiro.

Pomislimo na človeka, ki nam je močno zaznamoval življenje. Ni nujno, da gre za družinskega člana. Lahko je nekdanja ljubezen, prijatelj, sodelavec. Se spomnimo prvega srečanja? Smo takoj začutili bližino ali nelagodje? Nas je prešinila misel, da bo ta oseba pomembna? Smo čutili toploto, nemir, stisk v prsih, mravljince ali nenavadno mirnost? Takšni občutki so prvi namigi naše intuicije. Pojavijo se skoraj neopazno. A če jim ne namenimo pozornosti, jih hitro povozijo razum, strahovi in vsakodnevni hrup. Zato začnemo opazovati svoje notranje dogajanje. Ko se nam zgodi nekaj pomembnega, se vprašajmo: kaj čutim? Kaj mi govori telo? Sem napet, lahkoten, zmeden, miren? Kakšna misel se mi ponavlja? Če si občutke zapisujemo, bomo opazili vzorce in ugotovili, da nas je telo že večkrat opozorilo, preden smo nekaj izvedeli z razumom.