
Galerija

Včasih kdo vstopi v prostor – in vse se spremeni. Pogovori se zapletejo, mir izgine. Kot bi nekdo prižgal ventilator, ki razpiha vse, kar je bilo prej tiho in stabilno. Kdo so ljudje, ki prinašajo nemir?
Prepoznamo jih po tem, da nikoli ne obstanejo. Nenehno krožijo – od enega človeka do drugega. Sprašujejo, brskajo, zbirajo drobce tujih življenj. Navidezno jih vodi zanimanje, a v resnici iščejo energijo. Vsaka informacija je zanje gorivo, vsaka zgodba priložnost. In ko jo dobijo, jo redko obdržijo zase. Besede pri njih ne počivajo. Potujejo, dobijo novo težo, nov pomen. In nato – kot skrbno odmerjena iskra – padejo tja, kjer lahko naredijo največ škode. Ena pripomba, en namig, en stavek, izrečen ob pravem času, je dovolj, da zaneti dvom, sproži konflikt, razdeli ljudi. Pogosto sploh ne opazimo, kako smo postali del igre.
Guruji take ljudi vidijo kot nemirne tokove. Energijo, ki nima središča. Soočenje s sabo zahteva tišino, iskrenost, bolečino. Laže je ostati v gibanju, drami, tujih zgodbah, da ni treba pogledati vase. Zato manipulacija pri njih ni vedno načrtna, je način obstoja. Način, kako zapolnijo praznino, ki je ne želijo ali ne zmorejo videti.
Kako se zaščitimo pred njimi? Ne z igro. Ne z vračanjem istega, temveč z zavedanjem. Ne hranimo vzorca z novimi informacijami. Ne dovolimo, da nas potegne v vrtinec. Postavimo mejo – mirno, jasno. Če ostanemo prizemljeni in zaupamo svojemu občutku, nas ne morejo zlahka premakniti.
Ali bomo torej dovolili, da nas tuji nemir vrti v krogu, ali bomo izbrali tišino, ki nas vrne k sebi? V svetu, kjer je hrupa vedno več, je prav mir lahko naša največja zaščita.