Klic pomladi in nove moči

Ko se zima v nas predolgo zadržuje, ko smo brez volje, brez iskre in brez poguma za nov korak, se v slovanskem mitološkem izročilu lahko spomnimo na Jarila. Velja za božanstvo pomladi, mladosti, vegetacije in rodovitne življenjske sile, njegovo ime je povezano s pomladno, silno energijo prebujanja. V ljudskem izročilu je prinašal rast, gibanje in nov začetek.

Jarila simbolno kličemo, ko želimo preobrat: ob novih začetkih, ustvarjalni blokadi, utrujenosti, ob delu z zemljo, sajenju, a tudi, ko hočemo v sebi znova prebuditi pogum, strast in voljo do življenja. Ne kličemo ga nujno z obredi, temveč z dejanji: z odhodom v naravo, z bosimi koraki po travi, s prižgano svečo, s pesmijo ali z zavestno mislijo, da v sebi odpiramo prostor novi rasti.

Nekoč so ga častili s pomladnimi obhodi, prazniki in ljudskimi običaji, v katerih so slavili prihod zelene sezone, rodovitnosti in obilja. Sledi tega so se ponekod ohranile v poznejših praznovanjih, povezanih z zelenim Jurijem. Jarila v sebi začutimo kot nenaden val lahkotnosti, željo po premiku, po ustvarjanju, po tem, da znova zadihamo na polno. Ko se po dolgi temi nekaj v nas končno odpre, se začne njegov čas.