Ko se ne moremo odločiti, nas ne blokira izbira, ampak nekaj drugega

Vsi poznamo ta občutek. Stojimo pred odločitvijo, v glavi je kaos. Ena možnost nas vleče na eno stran, druga na drugo, mi obstanemo na mestu. Bolj ko premlevamo situacijo, manj jasno vidimo. In prav to nas lahko izčrpa bolj kot odločitev sama. Ko se ne moremo odločiti, si najprej priznamo, da smo pod pritiskom. Nič ni narobe, če nečesa ne vemo takoj. Pomaga že, da se za hip ustavimo in umirimo telo. Naredimo preprosto vajo: petkrat počasi vdihnemo skozi nos, nato še počasneje izdihnemo. Ko se umiri dih, se pogosto umiri tudi glava.

Potem si zastavimo dve vprašanji: česa nas je v resnici strah in kaj si v resnici želimo? Pogosto nas ne blokira izbira, ampak strah pred napako. Dobra tehnika je tudi, da na eno stran napišemo, kaj nam neka odločitev prinaša, na drugo, kaj nam jemlje. Brez olepševanja. Pomaga še eno pravilo: če bi morali odločitev sprejeti danes, kaj bi izbrali? Prvi notranji odgovor je pogosto bolj iskren, kot si upamo priznati. Ne iščimo popolne odločitve. Iščimo dovolj dobro za ta trenutek. Tudi majhen korak naprej je boljši, kot da obstanemo v dvomu.