Ko se svet lomi, mi dvignimo zavest

Čas, v katerem smo, ni ne lahek ne blag. Prehitro drvi, premočno pritiska, preveč zahteva. Sporočila dalajlame niso religija, ampak modrost, ki nas uči, kako ostati človek v času, ko se svet spreminja v nepričakovanih sunkih. Ko prisluhnemo njegovim naukom, začutimo prvo, temeljno resnico: mir se začne pri nas. Ne prihaja od zunaj, ne iz politike in ne iz okoliščin. Ko smo mi mirni, se umiri tudi naše okolje. Ko se dvignemo vibracijsko, dvignemo celoten prostor okoli sebe. Dalajlama pravi, da je vsak od nas odgovoren za energijo, ki jo prinaša v svet. To ni majhna naloga – je največja, kar jih imamo. Druga pomembna modrost našega časa je sočutje kot pot preživetja. V času krize, strahu in razdora se hitro zapremo. A ravno takrat moramo ostati odprti. Sočutje ni šibkost – je najmočnejša zaščita. Ko vidimo druge s srcem, se zavarujemo pred negativnostjo. Ko ne polnimo sveta z jezo, ga polnimo z lučjo.

Tretje sporočilo je odgovornost do svojih misli. Vse, kar mislimo, ustvarja energijsko polje okoli nas. Če živimo v strahu, hranimo strah. Če živimo v ljubezni, hranimo ljubezen. Ko dvignemo svojo notranjo frekvenco, ne dvignemo samo sebe – dvignemo tudi druge. Postanemo svetilniki v času, ki potrebuje svetlobo. Kako to uporabimo v praksi? Vsako jutro se umirimo za nekaj minut. Roke položimo na srce in si rečemo: »Danes prinašam mir. Danes izbiram sočutje. Danes ustvarjam svetlobo.« Ta preprosta namera spremeni dan. Spremeni nas. In spremeni svet okoli nas. Dalajlama nas uči, da sreča ni cilj, ampak posledica, ko živimo v skladu s seboj, ko ne škodujemo drugim, ko izberemo mir namesto drame in srce namesto ega. Morda je to največje sporočilo za čas, v katerem smo. Če hočemo spremeniti svet, moramo najprej spremeniti sebe. Ko se dvignemo mi, se dvigne celoten človeški mozaik.