Kolikokrat nekoga ocenimo, še preden slišimo njegovo zgodbo?

Kolikokrat nekoga ocenimo, še preden slišimo njegovo zgodbo? En pogled, ena objava, en stavek – in naš notranji sodnik že dela. Zdi se nedolžno, ker tega ne izrečemo na glas. A s sodbo se energijsko povežemo z virom, ki ga sodimo. Ko obsojamo, pozornost prilepimo na tujo izkušnjo. Pozornost je most, po katerem energija potuje. Če je čustvena vibracija druge osebe nizka – polna jeze, strahu, zamer ali obupa –, se lahko ujamemo vanjo, kot bi stopili v tujo meglo. S tem nezavedno znižamo svojo energijo. In ko v glavi premlevamo tujo situacijo in jo začinimo z ocenami, naš um pogosto ne loči med resničnim in namišljenim. Telo dobi signal, kot da se to dogaja nam, tu in zdaj.

Pozorni bodimo na opravljanje. Opravljanje je energijski odtok, ki se preobleče v 'saj samo povem'. Z njim hranimo tujo zgodbo v svojem polju. In plačamo z lastnim mirom. Ko drugemu dovolimo, da ima svojo izkušnjo, mu ne vzamemo dostojanstva – in sebi ne moči. Izberemo sočutje brez vpletanja. Ko začutimo, da bi radi sodili, naredimo tri počasne vdihe in si rečemo: To ni moja energija. Če se nas ne tiče, se ne vmešavamo, ker je naša pozornost dragocena.