Misli, ki nam jih narekuje glas v glavi, pogosto niso resnične

Naše razmišljanje ima lahko škodljive posledice, spodjedajo nas lahko lastna zakoreninjena prepričanja. Gurujka Katie Byron je zato zasnovala metodo delo - the work, namenjeno odkrivanju, da misli, ki nam jih narekuje glas v glavi, pogosto niso resnične, so le naša interpretacija resničnosti, ki temelji na naših doživetih travmah, razočaranjih, strahovih … Vse naše trpljenje izhaja iz tega, da verjamemo mislim, ki nam povzročajo stres. A če jih prepoznamo, jih lahko razorožimo, tako da si dokažemo, da so neutemeljene, nato jih tako dolgo preobračamo, da postanejo nevtralne in nam ne morejo več škoditi. Za vsakim stresnim občutkom se namreč skriva določena misel, ki ga sproža.

»Vse vesolje vas podpira, ne da bi vam bilo treba razumeti ali pomisliti na kar koli,« pravi Katie, »ne glede na to, ali vam je to všeč ali ne, ste zaradi tega srečni ali ne, motivirani ali nezainteresirani. Vse okoli vas je tu, da vas podpira – in v zameno ne zahteva ničesar. Tako je, dokler ne pomislite, da vam nekaj manjka – počutila bi se varno, če bi le …, ko bi imela le skodelico kave …

Brez te misli bi bili v raju, ko se pojavi, vas vodi stran od srečnih trenutkov in v občutek pomanjkanja,« pravi. Trpimo, ko verjamemo svojim mislim, ne, ko jim ne verjamemo. To velja za vsakega človeka. A preprosto se lahko osvobodimo. »Spoznala sem, da je trpljenje naša odločitev. Odkar izvajam metodo delo, sem našla radost,« pravi in doda, da se um, ko želi dokazati, da ima prav, zakoplje v ustaljene kolesnice kot avto na blatni poti.

Vse naše trpljenje izhaja iz tega, da verjamemo mislim, ki nam povzročajo stres. FOTO: Kieferpix/Getty Images

Preizkušanje različnih preobratov in odkrivanje, ali so morda resnični, je kot zibanje avta sem ter tja, da bi ga potegnili iz blata. Ni treba, da se vsi alternativni scenariji uresničijo, že samo odkritje, da obstajajo, je dovolj, da premaknemo um iz kolesnic. Kot primer navaja, da se razočarani vrnete s potovanja s prijateljem. Namesto da bi realno ocenili, da ste na začetku pričakovali preveč, vam občutki govorijo, da vas je razočaral in prizadel, da vam je lagal in se izdajal za drugačnega, kot se je nato izkazal.

A ne gre samo za to, da sprostimo negativno ost misli, ki se nam porajajo v konkretnih situacijah, delamo lahko tudi z občutki in miselnimi konstrukti, ki nas spremljajo že dolgo in krojijo naše življenje – npr. vsem moram ugajati, kar koli storim, ne dobim očetovega odobravanja, vsi moški so enaki, v odnosih sem vedno razočaran/-a … Delo je metoda za prepoznavanje in preizpraševanje stresnih misli.

Sestavljena je iz štirih vprašanj in preobrata misli v njeno nasprotje. Vprašanja so: Ali je to res? Ali lahko zagotovo vem, da je to res? Kako se odzovem, ko verjamem tej misli? Kdo ali kaj bi bil/-a brez te misli? Preobrat predstavljajo trije verodostojni primeri, v katerih je preobrat vsaj tako resničen kot izvorna misel, če ne še bolj. Slednje nas usmeri v nasprotje prepričanja. Mož bi me moral poslušati lahko zasukamo v poslušati moram moža, poslušati moram sebe, možu me ni treba poslušati.