
Galerija

Morana ni le simbol teme. Je slovanska boginja zime, konca in prehoda. Predstavlja trenutek, ko si priznamo, da je nekaj odslužilo svojemu namenu. A konec ni poraz, ampak začetek nečesa novega. V slovanski tradiciji je Morana poosebljala zimo in smrt narave. A ljudje je niso razumeli kot zlo silo. Vedeli so, da brez zime ni pomladi. Da mora staro odmreti, da lahko vzklije novo. Ko to razumemo, se laže poslovimo od navad, ki nas dušijo, odnosov, ki so se izpeli, odvisnosti, ki jih tiho opravičujemo.
Kolikokrat vztrajamo, ker se bojimo praznine? Morana nas uči poguma, da opustimo vse, kar nas ne podpira. Kako se povežemo z njo? Najprej tako, da si dovolimo stvari končati. Sprejmemo, da je žalost del procesa. Lahko prižgemo svečo, napišemo, česa se želimo osvoboditi, in to simbolično spustimo. Ko nekaj odložimo, naredimo prostor za novo. Morana nam ne jemlje – uči nas spuščanja. Ko odrežemo suho vejo, drevo laže zadiha. Ko zapremo poglavje, se nam odpre drugo. Morda prav zdaj stojimo pred takim pragom. In ni čas za dramo, ampak miren, odločen korak naprej. Konec ni tema. Je prehod. In v tem prehodu se skriva naša moč.