Ne tlačite čustev, postanete lahko sovražni do sebe

Otrok je čustveni filter staršev, pravijo psihologi. Če so ti v redu, bo dobro tudi otrok - in obratno. Če pa otrok izraža jezo ali žalost, ker bi rad prefiltriral, kar se dogaja doma, a ga starši pri tem ustavijo, se njegova čustvena sila obrne navznoter, v telo - tako čuti zavrnitev in pogoltne tone čustvene energije. Namesto eksplozije se zgodi implozija, ta pa je osnova za bolezen ali poškodbo.

Ker ljudje ne vemo, kaj naj s potlačeno jezo, postanemo sovražni do sebe, se želimo uničiti, posledica je obolenje, pri katerem telo uničuje samo sebe. Če poslušamo tako telo, prihajajo iz njega glasovi – ubil bi se, sovražim se, ker me mama ni imela rada, ker me je oče vsak dan tepel, izginiti hočem … Pogosto gredo ljudje s težkimi boleznimi celo iz telesa, oddaljijo se od njega in jih sploh ni v njem, obnašajo se, kot da telo nima nobene zveze z njimi, podobno kot bi zanemarili prostor v stanovanju in ga ne bi čistili, da v njem vse gnije. Prav tako lahko čustveno, psihično, energijsko odrežemo del telesa, 'gnitje' pa se izrazi kot bolezen.

Ko energijo sprostimo, se telo hitro resetira in pozdravi, samo prostor mu moramo dati, da naredi svoje, poslušati njegovo inteligenco in zavest. Dovoliti si moramo čutiti sebe. Ena večjih lekcij ljudi je živeti iz svoje intime, krhkih delov nas samih, svoje iskrenosti, a hkrati iz svoje moči in integritete.