Ni nam treba poznati vseh odgovorov, preden naredimo naslednji korak

Včasih se znajdemo v obdobju, ko se stvari ne glede na naš trud ne odvijajo tako, kot smo si zamislili. Načrti se porušijo, odgovori ne pridejo, ljudje odidejo, poti se zaprejo. Takrat še bolj stisnemo vajeti in poskušamo nadzorovati vsak naslednji korak. A prav življenje nas pogosto uči nasprotno - da ne moremo imeti vsega pod nadzorom.

Spustiti nadzor ne pomeni, da obupamo ali da postanemo pasivni. Pomeni, da naredimo, kar je v naši moči, nato dovolimo življenju, da naredi svoj del. Ni nam treba poznati vseh odgovorov, preden naredimo naslednji korak. Ni nam treba vedeti, kako se bo zgodba končala, da bi lahko zaupali poti. Največ strahu se pogosto rodi prav iz naše potrebe po gotovosti. Želimo vedeti, kaj bo jutri, kdo bo ostal z nami in ali se bo vse izšlo. Toda življenje nam takšnih zagotovil ne daje. Daje nam sedanji trenutek.

Ko začnemo sprejemati neznano, v nas počasi nastane več prostora za dihanje. Namesto nenehnega boja lahko začutimo mir. Morda ne dobimo vedno tega, kar smo načrtovali, lahko pa odkrijemo nekaj, česar sami sploh ne bi znali izbrati. Včasih se moramo nehati oklepati svojega načrta, da lahko življenje pokaže svojo pot.