Obstajajo duhovne prakse, ki imajo znanstvene dokaze

Za marsikoga je duhovnost neumnost, a je znanost pri nekaterih stvareh vendarle morala priznati, da v jedru teh idej nekaj je. Tako imamo danes resne dokaze, da meditacija lahko vpliva na stres, spanec in določene vidike bolečine, da placebo ni izmišljotina, ampak merljiv učinek pričakovanja, ter da sta um in telo tesneje povezana, kot je klasična medicina dolgo rada priznala. Eden najbolj očitnih primerov je meditacija. Kar je bilo nekoč sinonim za hipije, kadila in odklop od realnosti, danes uporabljajo tudi v zdravstvenih okoljih. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje navaja, da lahko meditacija in čuječnost pri nekaterih ljudeh pomagata pri stresu, nespečnosti, simptomih posttravmatske motnje in kronični bolečini, čeprav učinki niso enaki pri vseh in rezultati niso čudežni. Meditacija ni brez omejitev, a vseeno prinaša dovolj merljive rezultate, da jo je smiselno raziskovati naprej.

Ideja, da naše misli vplivajo na telo, je bila dolgo bogokletna. Danes vemo, da ni tako preprosto, kot radi pišejo avtorji knjig o 'zakonu privlačnosti', vendar iz trte izvito tudi ni. Placebo učinek je eden najbolj znanih dokazov, da lahko pričakovanje, prepričanje in kontekst zdravljenja vplivajo na to, kako človek občuti simptome. Strokovnjaki placebo opisujejo kot resničen pojav, ki lahko spremeni pacientovo doživljanje bolečine, slabosti in drugih težav. Človek ni stroj, ki ga vodijo le kemikalije. Pričakovanje, rituali, odnos s terapevtom in vera, da pomoč prihaja, lahko pustijo merljivo sled. Nekatere raziskave celo kažejo, da se pri placebo učinku in meditaciji v možganih aktivirajo različni vzorci, kar pomeni, da gre za kompleksne odzive telesa.

Tudi celostni pogled na človeka ni izmišljotina. Dolgo je prepričanje, da človeka ne moreš razbiti na organe, diagnoze in številke, zvenelo kot upor proti medicini. Toda vse več strokovnjakov danes poudarja raziskovanje pristopov, ki gledajo na zdravje v celostnem kontekstu. To ne pomeni, da je medicina kapitulirala pred kristali in avro, ampak da priznava nekaj, kar je bilo v duhovnih krogih jasno že dolgo: da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi splet telesnih, duševnih in vedenjskih dejavnikov ter da je sistem dolgo podcenjeval pomen stresa, spanja, čustvenih stisk, odnosa do telesa in okolja, v katerem človek živi. Zanimivo je, da so se kot splošne uveljavile prakse, ki so bile nekoč simbol alternativcev: zavestno dihanje, čuječnost, umirjanje živčnega sistema, usmerjanje pozornosti. Danes te pristope uporabljajo tudi terapevti in raziskovalci. Dokazi niso enotni za vse učinke, a uradne zdravstvene ustanove navajajo, da so lahko pri določenih težavah koristni.