Od zaprisežene ateistke do jasnovidke: »Tri minute sem bila mrtva, zdaj vidim duhove«

Zgodba Louise Peck se bere kot scenarij za nadnaravno srhljivko, a 65-letna Američanka trdi, da je vse, kar doživlja, še kako resnično. Njena pot se je korenito spremenila leta 1982 v enem izmed newyorških nočnih klubov, kjer je takrat 22-letna Louisa, ki se je borila z alkoholizmom, zaužila prevelik odmerek kokaina. Srčni zastoj je sprožil močan epileptični napad, zaradi česar je bila klinično mrtva tri minute.

Louisa svoje doživetje onstranstva opisuje z osupljivimi podrobnostmi. Pravi, da je njena zavest zapustila telo s silovito hitrostjo, poletela nad Manhattnom in se potopila v ocean, ki pa ni bil nevaren, temveč pomirjujoč. Na obali je našla bledo modro hišo, v kateri je začutila prisotnost svojih prednikov. »Čeprav me za časa življenja korenine niso zanimale, sem čutila neizmerno čast, da se jim pridružim,« pojasnjuje. Njena pot se je nadaljevala proti soncu. Opisuje, da je prestopila tanko mejo in se znašla sredi bleščeče svetlobe, ki jo je preplavila z občutkom božanske ljubezni. Blaženost je prekinil glas, ki ji je sporočil, da njeno delo na Zemlji še ni končano. Ko se je zbudila v klubu, medtem ko jo je natakar oživljal, je čutila le globok obup. Svojo vrnitev v fizično obliko je takrat doživljala kot ujetost v »meseno lutko«.

Simbolična fotografija. FOTO: Berko85 Getty Images

Nadnaravne posledice »druge« strani

Čeprav se je Louisa kot zagrizena ateistka sprva trudila izkušnjo ignorirati, je kmalu začela doživljati paranormalne stvari. Nekaj let kasneje je na plaži srečala duha starejšega moškega, ki je nenadoma izpuhtel, sledile pa so še bolj pretresljive slutnje. Pravilno je napovedala smrt svojega še nerojenega nečaka, ob umiranju sestre pa je čutila njeno prisotnost v sobi še dolgo po tistem, ko je ta umrla. Danes Louisa trdi, da ima vrsto nenavadnih sposobnosti – od ugotavljanja imen popolnih neznancev do vpogleda v spomine drugih ljudi. »Niso me prepričale same tri minute klinične smrti, temveč vse tisto, kar je sledilo,« pravi ženska, ki je o svoji preobrazbi napisala tudi knjigo.

Njen pogled na svet je danes povsem drugačen. Prepričana je, da je človeško življenje le kratka epizoda v omejenem telesu, naš glavni namen pa je širjenje ljubezni. Kljub svoji duhovni preobrazbi še vedno ostaja kritična do organiziranih religij, ki jih vidi kot popačene človeške poskuse razlage kompleksnih resnic. Za nekdanjo skeptičarko je meja med snovnim in duhovnim svetom zdaj trajno zabrisana – pravi namreč, da je energija onstranstva precej bolj resnična od vsakdana, ki ga poznamo.