DUHOVNI NASVET

Odprimo srčno čakro: vajo lahko delamo vsak dan, zjutraj ali zvečer, saj ne traja dolgo

Srce nikoli zares ne zapre vrat, le čaka, da potrkamo.
Srčna čakra je središče naše notranje ljubezni, sočutja in topline. FOTO: Deagreez, Getty Images
Srčna čakra je središče naše notranje ljubezni, sočutja in topline. FOTO: Deagreez, Getty Images
M. B. Z.
 15. 11. 2025 | 15:15
2:53

Včasih se nam zdi, kot da smo pozabili čutiti. Svet hiti mimo, mi pa hodimo skozenj z mislijo, da moramo preživeti - ne živeti. Srčna čakra je središče naše notranje ljubezni, sočutja in topline. Ko je zaprta, nas duši občutek osamljenosti in praznine. A v resnici srce nikoli zares ne zapre vrat - le čaka, da potrkamo.

Začnimo počasi. Udobno sedimo, poravnajmo hrbtenico in roke sprostimo na kolenih. Zaprimo oči. Trikrat globoko vdihnimo skozi nos in izdihnimo skozi usta. Z vsakim izdihom spustimo skrbi, z vsakim vdihom povabimo svetlobo. Zdaj svojo pozornost nežno usmerimo v srce, v središče prsnega koša. Ne silimo vanj, le prisluhnimo. Morda čutimo toplino, morda hlad, morda nič. Vse je prav. Srce ve, kdaj se želi oglasiti.

Srce se odpre, ko si dovolimo čutiti

Predstavljajmo si, da se v prsih prižge zelena lučka. Sij kot iskra, ki se prebuja. Z vsakim vdihom postaja močnejša, toplejša. Svetloba se širi v celoten prsni koš, nato v ramena, roke, glavo, trebuh. Obdani smo z mehko, živo energijo. V mislih ali na glas ponavljajmo: »Odpuščam. Odpiram se. Ljubim.« Naj vsak zlog zaniha v srcu, kot bi ga objela melodija, ki zdravi stare rane. Če pridejo solze, jih sprejmimo – to niso solze bolečine, temveč osvoboditve. Ko občutimo toplino v prsih, si predstavljajmo, da iz našega srca seva krog zelene svetlobe, ki se širi vse okoli nas – do ljudi, ki jih imamo radi, do sveta, narave. To ni energija, ki jo izgubljamo, temveč tok, ki se vrača, pomnožen in čist.

Za trenutek le dihamo. Srce utripa v ritmu miru. Čutimo, kako smo povezani z vsem zrakom, zemljo, s svetlobo. Smo del istega diha, iste ljubezni. Za zaključek vaje položimo dlan na srce in se tiho zahvalimo: »Hvala, ker si me spomnilo, kdo sem.«

To vajo lahko delamo vsak dan, zjutraj ali zvečer. Ne traja dolgo, a nas vsakič znova vrača k bistvu. Srce se odpre, ko si dovolimo čutiti. Ko se to zgodi, razumemo, da ljubezen nikoli ni odšla – le čakala je, da jo spet povabimo domov.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
VIDEO
Promo
ZA PRIHODNOST SLOVENIJE
Promo
EU ZA SLOVENIJO
Promo
NESREČE
Promo
CELJSKI SEJEM
Promo
NALOŽBE
Promo
FESTIVAL V LJUBLJANI
Promo
UMETNA INTELIGENCA
Promo
FINANCE
Promo
ZDRAV NASMEH
Promo
KAKOVOSTEN ZRAK
Promo
ENERGETIKA
Promo
VIDEO