Povežimo se s svojimi vodniki, a pozor: ko prosimo za vodstvo, ga tudi upoštevajmo

Velikokrat si želimo potrditev, da nismo sami, da nas nekaj vodi, varuje, nežno potiska v pravo smer. A pogosto vodnikov ne slišimo, ker je v nas preveč hrupa. Naše misli drvijo, telefon brni – in glas vodnikov, ki je po naravi tih, se v tem izgubi. Vodnike najpogosteje začutimo kot notranji uvid, nenadno jasnost, mirno gotovost, ki se pojavi brez drame. Njihov jezik ni kričanje, je občutek, sinhronost, ponavljajoča se misel. Ko delamo z njimi, najprej ločimo strah od vodstva. Strah je oster, nujen, kriči 'takoj'. Vodstvo je mirno. Tudi ko nas usmeri v težko odločitev, v telesu prinese občutek širine, kot da se prsi odprejo. Če nas nekaj potiska v paniko, je to običajno naš um, ne naš vodnik. Da jih slišimo jasneje, moramo okrepiti tri stvari: tišino, doslednost in zaupanje. Tišina pomeni, da si vsak dan vzamemo vsaj nekaj minut brez zaslonov in brez razlag. Doslednost pomeni, da to ponavljamo, tudi ko nič ne čutimo. Zaupanje pomeni, da ne zahtevamo dokazov na ukaz, ampak ustvarimo prostor, kjer se lahko odgovor pojavi.

Pomagamo si lahko s preprosto vajo, ki jo delamo zvečer ali zjutraj, vedno približno ob istem času. Sedemo, stopala položimo na tla. Dihamo počasi. Predstavljamo si, da iz stopal rastejo korenine v zemljo. Samo občutimo težo telesa. Dlan si položimo na srce. Z vdihom sprejemamo, z izdihom spuščamo. V mislih naj srebrno-bela svetloba spere glavo, grlo, prsni koš. Kot prha energije. Postavimo eno samo vprašanje, npr.: Kaj je zame danes najbolj pomembno? Kateri naslednji korak naj naredim? Zdaj odpremo tri vrata: občutek v telesu (kje se razširi, kje se stisne), pozorni smo na prvo mirno misel (ne tisto, ki paničari), sliko/besedo, ki se pojavi sama od sebe. Ne ocenjujemo. Zabeležimo si jih. Po vaji zapišemo tri stavke: kaj smo vprašali, kaj smo začutili, kaj se je ponovilo. Vodniki ponavljajo. Če nekaj slišimo tri dni zapored, to ni naključje – to je vztrajen signal. In še nekaj: ko prosimo za vodstvo, ga tudi upoštevajmo. Ni treba, da si takoj obrnemo življenje na glavo. Dovolj je majhen korak. Vodniki postanejo glasnejši, ko vidijo, da jih jemljemo resno.