
Galerija

Kako se zaščitimo pred ljudmi, ki brezobzirno, manipulativno in brez obžalovanja prestopajo naše meje in nas psihično zlorabljajo? Strokovnjaki pravijo, da toksična oseba ne izbira sredstev, da obvlada drugega – brezbrižna je, ko žrtev duševno trpinči, ter zanika posledice svojih dejanj. Zanjo so ljudje le sredstvo za dosego cilja, predmet, nad katerim sprošča notranjo napetost, ki je ne obvlada, da se začasno sprosti. Taki osebi primanjkuje sočutja, prepričana je, da je nezmotljiva. Brez krivde se bo postavila na prvo mesto, lagala, se pretvarjala, sprenevedala. Ona ima prav. Njej pripada. Biti mora tako, kot si je zamislila. Egoistično bo šla čez trupla in se pred ničemer ne ustavila, za sabo pa bo puščala opustošenje. Vsi se občasno vedemo toksično, a se potem počutimo krive in se opravičimo. Toksična oseba pa ne. Ona je popolna, vsega so krivi drugi, ne prenese kritike in ugovarjanja, ustrahuje, ponižuje in ima dvojna merila.
Z določeno naravnanostjo se sicer rodimo, nekateri otroci so bolj, drugi manj zahtevni. Pa vendar otroka oblikujemo starši in v otroštvu nastane vedenjski vzorec, ki deluje. Če deluje, je učinkovit, zato ga otrok izpopolnjuje, kar velja tako za bodočo toksično osebo kot čustveno občutljivo. Starši lahko manj zahtevnega otroka vzgajajo enako kot zahtevnejšega, ki potrebuje dosledno vzgojo s pravili, dogovori, pojasnili, brez popuščanja. Naporni otroci hočejo od staršev, da jim pokažejo, da so močnejši od njih, postavijo meje, čustveno nežnega otroka pa je treba spodbujati.

Hkrati se lahko čustveno občutljive osebe razvijejo pri preveč ljubečih starših, ki naredijo vse za otroka in za to, da jih bo imel rad. Srečni so, ko je uspešen, vprašanje pa je, ali je zanje dober, zgolj ko je priden in uboga, ali samo, ker je, ne da bi to pogojevali z zadovoljevanjem svojih kriterijev. Ljubeči starši namreč hočejo biti prijatelji svojih otrok, zaradi česar pride do notranjega konflikta. Vedo, da to ni dobro, a čustva prevladajo – niso striktni, dosledni, s tem pa otroku ne dajejo občutka varnosti.
V odraslosti trčijo skupaj naši vzorci in potrebe. Toksično ravnanje bolj vpliva na nekoga, ki je občutljiv. A toksična oseba se ne bo nikoli spremenila, ker je prepričana o svojem prav in ne ozavesti, da je z njo kaj narobe. Ko se ne počuti dobro, ji ugaja, da se nad nekom znese. Ker nima uvida vase in sočutja, je ne zanima, kako se druga oseba počuti. Egocentričnost se izraža na različne načine. Toksična oseba vidi samo sebe, vedno mora biti v središču dogajanja, ustvarja dramo, da se vse vrti okoli nje, in uveljavi svoje. Na visok položaj namreč ne prideš, ker ti ga podarijo, ampak ker si ga izboriš. Manj torej dvomiš o sebi, dlje lahko prideš. Če začneš razmišljati, ali si dovolj dober, ali si pravičen, si zamudil priložnost. Toksični človek ob položaju dobi zadovoljstvo, občutek, da je vreden, zato se ne ozira na to, koliko ljudi pri tem potepta.