
Galerija

Ko govorimo o slovanskih boginjah, se med nežnejšimi podobami vedno znova pojavi Lada, boginja ljubezni, pomladi, lepote in notranjega miru. Čeprav njena zgodba ni tako jasna, jo vse pogosteje postavljamo v središče odnosov, nežnosti in srčne topline.
Zgodovinarji namreč opozarjajo, da pomen Lade ni tako jasno potrjen kot za Peruna ali Mokoša. Njena podoba prihaja predvsem iz poznejšega izročila, ljudskih pesmi in razlag, ki so se sčasoma prepletale. A prav to ji daje posebno avro skrivnostnosti.
Danes jo doživljamo kot simbol, energijo, ki povezuje in prebudi mehkobo v nas. Lado povezujemo z: ljubeznijo in partnerskimi odnosi, pomladjo in novimi začetki, lepoto – ne le zunanjo, temveč tudi notranjo, harmonijo in mirom med ljudmi. Ko narava zacveti, ko se odnosi mehčajo, ko si želimo bližine, se znova pojavi med nami.
Pokličemo jo, ko želimo izboljšati odnos s partnerjem, iščemo notranji mir, se odpiramo novi ljubezni, potrebujemo več nežnosti – do drugih in do sebe. Ne kličemo je z velikimi rituali. Dovolj je trenutek tišine. Misel, namera ali želja. Da se ustavimo in si priznamo, kaj v resnici potrebujemo.